Kako se spovedati v času, ko velja prepoved spovedovanja? Papež odgovarja

Kaj storiti, če so se naši grehi nakopičili, k spovedi pa ne moremo?

Mnogi se sprašujemo, kaj bo, ker v prihajajočih dneh oziroma pred veliko nočjo ne bomo mogli iti k spovedi. Kaj storiti? Obstaja kakšna druga možnost ali rešitev, kako naj se spovemo svojih grehov? Papež nam je v današnji pridigi podal zelo jasne odgovore.
“Postni čas je priložnost, da se vrnemo v Božji objem. To je čas, ko se poglobimo v svoje srce. Mnogokrat nas je sram zaradi naših grehov, mnogo stvari smo naredili narobe … A Gospod nam pravi: ‘Vrni se, jaz te bom ozdravil in te ne bom nehal ljubiti.’ Zdaj je torej trenutek resnice, zdaj je nastopil čas, da se spreobrnemo. Samo Bog ima to moč, da spreminja naša srca. Mi pa moramo storiti prvi korak, da se vrnemo domov,” nam naroča papež.

Naš Bog je Bog nežnosti, ki nas bo ozdravil.

Glede spovedi pa je dejal:

“Naredite, kar vam naroča katekizem, ki je zelo jasen. Če ne najdete duhovnika, pri katerem bi se lahko spovedali, govorite z Bogom. On je vaš Oče. Povejte mu resnico, povejte mu, kaj ste zagrešili. Govorite mu iskreno in iz srca. Obljubite mu, da boste potem, ko boste lahko, šli k spovedi. Prosite nebeškega Očeta za odpuščanje in takoj se boste vrnili v Očetovo ljubezen,” zagotavlja papež Frančišek in dodaja:

“Danes si zapomnite te besede: ‘Vrnite se k svojem Očetu!’ On čaka na vas in vam bo priredil gostijo, tako kot jo je priredil izgubljenemu sinu iz Lukovega evangelija.”

Vir: Aleteia

Svete maše na daljavo

Seznam možnosti udeležbe pri sv. maši na daljavo v času epidemije koronavirusa in izrednih ukrepov, preberite v današnjih oznanilih oziroma na tej strani.

Vir: Družina, 12. 3. 2020 | Ana Rupar

Seznam možnosti udeležbe pri sv. maši na daljavo v času epidemije koronavirusa in izrednih ukrepov.

V izogib širjenja novega koronavirusa in za ohranjanje zdravja prebivalstva so slovenski škofje odločili, da so do nadaljnjega odpovedane vse svete maše, podeljevanje zakramentov, zakramentalov, ljudske pobožnosti, župnijska praznovanja in drugi dogodki ter vsa srečanja.
Sv. maše na spletu že predvajajo nekatere župnije, denimo župnija Koseze. Foto: zajem zaslonaSvete maše na daljavoPri sveti maši lahko v tem izrednem času sodelujemo na daljavo. Možnosti je veliko:

Radio Ognjišče

    •  : neposredni prenos vsak dan ob 19. uri, v nedeljo ob 10. uri,

TV Exodus: predvajanje vsak dan ob 6., 12., 18. uri in ob polnoči, vsako nedeljo neposredni prenos iz Bazilike Matere Usmiljenja v Mariboru ob 8.30,

TV Slovenija: neposredni prenos na drugem programu v nedeljo ob 10. uri (to nedeljo bo prenos iz mariborske stolnice),

– Portal Pridi.com, prenos iz župnijske cerkve Marije Božje Matere v Kosezah: ob delavnikih ob 7. in 18.30 uri (ob petkih je pol ure pred mašo tudi prenos križevega pota), ob nedeljah od 8. in 10. uri,

– Kapucini Ljubljana – Štepanja video prenos na spletu: ob delavnikih ob 19. uri, ob nedeljah ob 8., 9.15 in 10.30 uri,

– Kapucini Škofja Loka imajo prenos na spletu: od ponedeljka do petka ob 8. uri, ob nedeljah ob 8., 11. in 18. uri,

Bazilika Matere Usmiljenja v Mariboru: vsak dan ob 9. in 19 uri,

– Župnija Srednja vas v Bohinju na facebook strani župnika Martina Goloba vsak dan ob 19. uri,

– Župnija Sora na facebook strani župnije ob nedeljah ob 9.30,

– Župnija Mozirje na YouTube kanalu župnije: od ponedeljka do sobote ob 19. uri, ob nedeljah ob 10. uri (župnik Sandi KOren ima vsak dan postni nagovor v pripravi na župnijski misijon).

Pri tem smo povabljeni, da starejšim, ki sami z novim tehnologijami ne znajo toliko postopati, pomagamo in omogočimo, da bodo tudi oni lahko na daljavo sodelovali pri bogoslužjih.Sv. maše na spletu že predvajajo tudi nekatere druge župnije. Seznam sproti dopolnjujemo in vas vabimo, da nam informacije o spletnih prenosih svetih maš posredujete na ana.rupar@druzina.si.

Mašna besedila z Božjo besedo za vsak dan lahko prebirate tudi v reviji Magnificat. Foto: Tatjana Splichal

Dnevna Božja beseda

Ko ne moremo prisostvovati pri sveti maši evharistično lahko živimo tudi s prebiranjem in premišljevanjem dnevne Božje besede, ki jo lahko najdemo na spletu ali pa si na svoj mobilni telefon naložimo aplikacijo Sveto pismo.

Mašna besedila z Božjo besedo za vsak dan lahko prebirate tudi v molitveno-bogoslužni reviji Magnificat, ki je lahko z vami tudi z jutranjo in večerno molitvijo, vsakodnevno meditacijo in življenjepisom svetnika.

Ko ne moremo prejeti obhajila

Kadar nismo osebno prisotni pri sveti maši in ne moremo prejeti obhajila, lahko uporabimo duhovno obhajilo. To je mogočna molitev, ki jo preredko uporabljamo. Duhovno obhajilo je lahko različno, sv. Janez Marija VIanney je nekoč rekel: »Ko ne moremo iti v cerkev, se obrnimo k tabernaklju. Noben zid nas ne more ločiti od dobrega Boga.«

Kako lahko živimo evharistično, tudi takrat ko osebno ne moremo biti pri maši, najdete tudi v članku Aleteie.si z naslovom Si želite iti vsak dan k maši, pa preprosto ne morete?

Izredna navodila slovenskih škofov za preprečevanje širjenja koronavirusa COVID-19: odpoved svetih maš do preklica

Slovenski škofje spremljajo ukrepe države na področju preprečevanja virusnih okužb in širjenja koronavirusa COVID-19. Glede na zaostrene razmere, po posvetu s strokovnjaki in z željo, da se zaščiti zdravje in življenja vernikov, škofje določajo izredne ukrepe, ki stopijo v veljavo v petek, 13. marca 2020, ob 00.00 in trajajo do preklica.

1. V izogib širjenju koronavirusa COVID-19 in za ohranjanje zdravja prebivalstva, so do nadaljnjega odpovedane vse svete maše, podeljevanje zakramentov, zakramentalov, ljudske pobožnosti, župnijska praznovanja in drugi dogodki ter vsa srečanja.

2. Duhovniki darujejo svete maše po sprejetih namenih izključno zasebno, brez prisotnosti vernikov. Somaševanje duhovnikov in skupno obhajanje ni dovoljeno.

3. Svete maše in križevi poti ter druge oblike pobožnosti na prostem niso dovoljeni.

4. Škofje ordinariji do preklica podeljujejo slovenskim katoličanom spregled od dolžnosti udeležbe pri nedeljski sveti maši. Verniki naj nadomestijo odsotnost od svetega bogoslužja z molitvijo, postom, dobrimi deli, prebiranjem Božje besede, spremljanjem svete maše po radiu, TV oziroma spletu ter s prejemom duhovnega obhajila. (priloga št. 1).

5. Župniki na vrata cerkva pritrdijo obvestilo, na katerem naj bo napisano: »Svete maše so do nadaljnjega odpovedane. Možna je osebna molitev zdravih vernikov pod pogojem, da v cerkvi/kapeli ni več kot 10 oseb in so med seboj oddaljene vsaj 1,5 metra.«

6. Kjer je to mogoče, so lahko cerkve v času epidemije odprte izključno pod naslednjimi pogoji:

a) Cerkve so odprte samo za osebno molitev zdravih vernikov brez simptomov akutne pljučne bolezni.
b) Istočasno je lahko v cerkvi največ 10 oseb, med katerimi mora biti vsaj 1,5 metra razdalje.
c) Cerkev, ki je odprta za vernike, je treba vsaj dvakrat na dan očistiti z razkužilnimi sredstvi (kljuke vrat, klopi itd.).
č) Vernikom mora biti v cerkvi na voljo razkužilno sredstvo za roke.

7. Spovedovanje je odloženo za nedoločen čas.

8. Dovoljeni so cerkveni pogrebi ob strogem upoštevanju navodil državnih ustanov. Pogreb se opravi brez pogrebne svete maše in samo z najožjimi sorodniki. Pogrebna sveta maša bo lahko darovana po preklicu tega navodila.

9. V smrtni nevarnosti je dovoljeno podeljevanje bolniškega maziljenja ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena.

10. Podeljevanje zakramenta svetega krsta in poroke se preloži.

11. Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele in druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb.

12. Do preklica po župnijah ni verouka in drugih oblik izobraževanja ter župnijskih srečanj. Kateheti naj starše prosijo, da manjkajočo snov predelajo skupaj s svojimi otroki.

13. Škofijske in župnijske pisarne, cerkveni arhivi ter drugi cerkveni uradi ostanejo do nadaljnjega zaprti. Verniki se lahko na župnijske urade obrnejo samo po telefonu oziroma e-pošti.

14. Katoliški vrtci, šole in druge izobraževalne ter karitativne ustanove morajo slediti navodilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Ministrstva za zdravje RS.

15. V samostanih naj redovnice in redovniki omejijo izhode ter stike z zunanjimi obiskovalci. V samostanskih kapelah naj izpraznijo kropilnike z blagoslovljeno vodo.

16. Vsi verniki (še zlasti starejši) naj se preventivno samoizolirajo ter posvetijo čas molitvi za zdravje bolnikov, zdravstvenega osebja in čim prejšnji konec epidemije.

17. Škofje vabimo vse vernike, duhovnike, redovnice, redovnike ter katoliška laiška gibanja, da v zahtevnem času epidemije okrepijo molitev za zdravje in blagoslov našega naroda. 

Duhovnike in druge pastoralne delavce lepo prosimo, da navodila natisnejo in objavijo v župnijskih listih, na oglasnih deskah oziroma na spletnih straneh ter z upoštevanjem naštetih ukrepov pomagajo pri preprečevanju širjenja virusnih okužb.

Navodilo so sprejeli škofje na dopisni seji Slovenske škofovske konference, ki je potekala 12. marca 2020.

 

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK

Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK

Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof

Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof

Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje

IZREDNA NAVODILA


Dodatek št. 1:

Kako prejemamo duhovno obhajilo?

Škofje ordinariji do preklica podeljujejo slovenskim katoličanom spregled od dolžnosti udeležbe pri nedeljski sveti maši. Verniki naj nadomestijo odsotnost od svetega bogoslužja z molitvijo, postom, dobrimi deli, prebiranjem Božje besede, spremljanjem svete maše po radiu, TV oziroma spletu ter s prejemom duhovnega obhajila.

Če nikakor ni mogoče, da bi sodelovali pri sveti maši in prejeli sveto obhajilo, je primerno, da ga prejmemo v duhovni obliki.

Možna in priporočena oblika:

1) Na mirnem kraju se umirimo in se nato pokrižamo.

2) Zavemo se Božje navzočnosti in obudimo ter zmolimo kesanje.

3) Preberemo evangelij dneva.

4) Nekaj časa premišljujemo ob Božji besedi (bodite pozorni na to, kaj vam govori in kakšne občutke prebuja v vas).

5) Zmolimo veroizpoved.

6) Sledi duhovno obhajilo.

Jezus, verjamem, da si navzoč v Najsvetejšem zakramentu. Zahvaljujem se Ti za Tvojo ljubezen do mene, ki si mi jo izkazal s svojo smrtjo na križu. Želim Te ljubiti bolj kakor vse drugo, predvsem pa Te želim sprejeti v svojo dušo. Ker Te ne morem prejeti zakramentalno, Te prosim, da prideš k meni duhovno: prosim Te, da vstopiš v moje srce in prebivaš v njem.

(Kratek premor, da se povežemo z Jezusom …)

Hvala, Jezus, za to duhovno obhajilo, hvala za Tvoj objem, hvala za to duhovno združitev s Teboj. Ne dovoli, da bi se ločil od Tebe, ampak mi pomagaj, da ostanem v Tebi.

6) Molitev končamo z znamenjem križa.

 

Msgr. dr. Marjan Turnšek


Dodatek št. 2:

Vabilo k molitvi v času epidemije koronavirusa COVID-9

V času epidemije škofje vabijo vse duhovnike, redovnike, redovnice in vernike, da molijo naslednjo molitev:

Molitev za zdravje v času epidemije koronavirusa COVID-19

Oče usmiljenja in tolažbe,
tvoj Sin Jezus Kristus
nam je s križem pokazal vrednost trpljenja.
Pomagaj našim bratom in sestram,
ki že nosijo križ bolezni in so preizkušani.
Nakloni jim izboljšanje zdravja,
njihovim svojcem pa pogum in zaupanje.
Vsem zdravstvenim delavcem daj moč in zdravje,
da bodo vztrajali v ljubezni do bolnikov,
raziskovalcem pa, da bodo čim prej odkrili uspešno zdravilo.
Nam in vsemu svetu daj svoj blagoslov,
da bomo rešeni bolezni
in se ti bomo mogli s tvojo Cerkvijo zahvaljevati.
Amen.

Sv. Marija, zdravje bolnikov – prosi za nas.
Sv. Rok, zavetnik zoper kužne bolezni – prosi za nas.
Vsi božji svetniki in svetnice – prosite za nas.

Duhovniki pri svetih mašah, ki jih obhajajo zasebno, brez udeležbe vernikov, pri prošnjah za vse potrebe dodajo tri prošnje:

1. Gospod Jezus Kristus, usmili se vseh obolelih s koronavirusom Covid-19 in drugih bolnikov v naši domovini in njihovih svojcev.
2. Gospod Jezus Kristus, podpiraj vse zdravstvene delavce, da bodo skrbeli za bolnike in jim pomagali.
3. Gospod Jezus Kristus, prosimo te za državne voditelje in njihove sodelavce, da bodo v teh težkih časih modro in odgovorno vodili svoje ljudstvo.

Volitve ŽPS

ZAGORJE

– Komisija za izbiro članov ŽPS je zaključila zbiranje predlogov. Zbrali smo devet primernih kandidatov, ki so predložili svoja soglasja h kandidaturi. Glede na končno število župljani ne boste zbirali med kandidati ampak boste glasovali o listi devetih kandidatov. Lahko boste izbirali med ZA ali PROTI. Pravico do izbire članov ŽPS imajo vsi župljani, ki so starejši od 16 let in so prejeli zakramente uvajanja: krst, sveto evharistijo in sveto birmo. Pripravili bomo ožigosane glasovnice. Glasovnice bodo za predčasno izbiro že od nedelje 15. marca naprej na razpolago v župnišču. Lahko se z župnikom dogovorite za termin predčasne izbire. Končna izbira bo potekala v nedeljo  22. marca od 10. do 12. ure. Člani komisije bomo nadzirali glasovanje: pol ure pred mašo Suzana Česnik, pol ure po nedeljski maši pa Iva Štavar. Vsak župljan lahko vzame eno glasovnico, jo takoj izpolni in izpolnjeno vtakne v glasovalno skrinjico. Člani komisije bomo glasove prešteli v ponedeljek, 23. marca in rezultate objavili v nedeljo po izbiri. Ko bo sestavljena lista izbranih, bo župnik izbral še predstavnike cerkvenih služb in člane po lastni izbiri. Končni seznam bo poslal ordinariju v potrditev. Šele ko bo ordinarij potrdil seznam, bo ŽPS dokončno oblikovan in predstavljen pri sveti maši. Po odločitvi škofijskega ordinariata bo to v nedeljo, 24. maja 2020.

Kandidatna lista v ZAGORJU:

KANDIDAT LETO ROJSTVA NASLOV
ROMAN BROŽIČ 1968 Parje 25a
SUZANA ČESNIK 1973 Zagorje 8
MATJAŽ FATUR 1979 Zagorje 75
JANA GRŽINIČ 1968 Parje 23a
VIDA MARINČIČ KRISTAN 1979 Zagorje 94a
DUŠAN ŠTAVAR 1954 Zagorje 36
JOŽE TOMŠIČ 1951 Drskovče 15
MAKSIMILJAN VADNJAL 1949 Zagorje 72
JOŽA VALENČIČ 1951 Ratečevo brdo 12

 

TRNJE

Navodila za TRNJE so podobna kot zgoraj za Zagorje. Kandidati, ki jih bomo izbirali so zapisani na spodnji listi. Izbira se celotno listo tako, da se obkroži ZA ali PROTI. Volitve bodo potekale 22.03.2020. Dogovorili smo se, da ministranti razdelijo volilne liste in pisala pred koncem maše med vernike, da ima tako vsak priložnost sodelovati pri volitvah, saj vsak glas šteje. Kdor ne bo mogel na tisto nedeljo priti k maši, bo lahko dobil in izpolnil izbirni list v župnišču v Zagorju ali pri maši med tednom na podružnicah. V zaprti kuverti ga bo oddal župniku.

Kandidatna lista v TRNJU:

KANDIDAT LETO ROJSTVA NASLOV
MATEJA DEBEVEC 1959 Trnje 96
JANEZ MARGON 1976 Trnje 62
ERVIN BURSY 1977 Trnje 98
VESNA BURSY 1954 Trnje 98
SONJA BRAJLIH 1954 Klenik 39
TAMARA ROTAR 1973 Klenik 56a
JUDITA PRIMC 1959 Palčje 3a
TADEJA REBEC 1975 Palčje 47
URŠKA ŽUŽEK 1975 Juršče 37
MARUŠA ŽUŽEK 1979 Juršče 62

7. nedelja med letom, Mt 5,38-48

Gospod, ti si popoln v ljubezni do slehernega izmed nas. Hvala ti. Preberem odlomek:

›Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika.‹ Jaz pa vam pravim: Ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo, da boste otroci svojega Očeta, ki je v nebesih. On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim. Če namreč ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno plačilo vas čaka? Mar tega ne delajo tudi cestninarji? In če pozdravljate le svoje brate, kaj delate posebnega? Mar tega ne delajo tudi pogani? Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.«

Kristjan sem le, če ljubim nasprotnike.

Današnji evangeljski odlomek nama razlaga, kako Jezus izpolnjuje židovsko postavo. Ta kaže, kako je Bog postavil stvari, a jih mi že vse od Adama ne znamo živeti. Jezus je nov in enkraten prav zato, ker je sposoben živeti življenje tako, kakor ga je postavil Bog. Živi postavo kot Sin. Zajema iz Očetove ljubezni. Govori z avtoriteto, enako Očetu, ki je dal deset zapovedi. Jezusov »Jaz pa vam pravim« je »dobra novica« o tem, kar Bog po evangeljskih besedah uresničuje v tebi in meni. Njegove besede so tako močne, da v nama uresničijo tisto, za kar so poslane. Niso nečloveški in nemogoči zakoni, ampak so dar Božjega življenja zate in zame.

Odslej Božje zapovedi lahko razumeva skozi Sina. Jezus s svojo avtoriteto zamenja maščevalni zakon zob za zob z zakonom usmiljenja. Zakon usmiljenja edini premaga zlo in odkupi povzročitelja. Za primerjavo pomisli, kako naša zakonodaja obravnava malega tatu in kako nekoga, ki je ukradel milijarde. Naši zakoni pravzaprav pomagajo zlu, da postane še bolj zvito in objestno. Ne odpravijo problema zla, ampak ga množijo.

Jezus pa premaga hudo z dobrim (Rim 12,21). Upre se hudemu in ne hudobnežu. Hudobnež, prva žrtev zla, je eden najinih bratov, ki ga je treba z vsem srcem ljubiti. Midva pa laže ljubiva zlo in sovraživa tistega, ki ga povzroča. Jezus zato vzame nase dvojno mero zla drugih, samo da ga ne bi podvojil. Kot Sin se ne upira bratu, ampak se zanj odpove sebi. Ker je vsak človek Božji sin, mu Jezus pomaga nositi njegova bremena. Naše potrebe so njegove dolžnosti. Ker ve, da je vir zla posedovanje, se odloči za dajanje, ki je počelo povezanosti.

Jezus razširi ljubezen do bližnjega tudi na sovražnika. Ljubezen do sovražnika kaže, koliko sva v resnici svobodna od zla. Če imava rada avto, bova sovražila sočloveka, ki ga je opraskal. Le ljubezen do sovražnika zna razlikovati med dobrim in zlim. Samo če prosim za ljubezen do sovražnikov, sem sposoben, da ne ločujem ljudi na dobre in slabe. Le če delam tako, sem sin Boga, ker Bog dela tako. Krščanski mučenec da življenje za brate, ki ga ubijajo.

Ljubezen torej ni spontana. Samodejna je sebičnost, lastna potreba po drugem, ki jo pogosto imenujemo ljubezen. Ljubezen je ali zastonjska ali pa je ni. Redka je zastonjska ljubezen, s katero sprejmemo drugega takšnega, kakršen je. Vsi jo potrebujemo, da bi ljubili sami sebe in tudi mi ljubili, kakor smo ljubljeni. Noben zakon ali ukaz ne da moči, da bi ljubili kogar koli, kaj šele sovražnika. Naša solidarnost z drugimi, potrebna za preživetje, je pogosto »solidarnost proti«, običajna tudi med prestopniki.

Kristjani pa smo šele, če ljubimo sovražnika. S tem kažemo, da smo spoznali Boga v Duhu. Bog namreč nima sovražnikov, ampak samo sinove, ki so zame bratje, potrebni ljubezni. Plačilo za upoštevanje nove zapovedi ljubezni je: biti kakor Oče, ki je zastonjska in absolutna ljubezen. Ljubezen do sovražnika je očitno razodetje brezpogojne Božje ljubezni.

Cilj vseh teh zapovedi pa je, da bomo popolni kakor Oče, ker smo sinovi: to je bistvo evangelija, to, kar nam je Jezus prišel posredovat. Norma našega delovanja je, da postanemo takšni kakor Oče, ki ljubi vse ljudi. Narava človeka je biti kakor Bog. Jezus pove, kar bo v nadaljevanju evangelija dosledno uresničeval. Z ljubeznijo do sovražnikov in molitvijo za preganjalce postanem to, kar sem: Očetov sin. Če ne ljubim sovražnika, sem sovražnik Boga, nimam se za njegovega sina in ne morem reči »Oče naš«. Ljubezen do sovražnika je očitno razodetje brezpogojne Božje ljubezni.

p. Dr. Vili Lovše

6. nedelja med letom, Mt 5,17-37

Lažniva beseda vodi v samoto in obup!

Cerkev nama tudi danes oznanja evangelij: dobro novico o nori ljubezni Sina, ki ljubi kakor Oče. Zaradi tega ne stori nikomur nič hudega, ampak pride izpolnit in dopolnit vse, kar človeštvo skozi rodove prepoznava kot dobro, resnično in lepo. Judje so to imenovali postava. Za postavo stoji Gospod, ki daje življenje in obuja od mrtvih; za besedo, ki obsoja prestopek, je Oče, ki odpušča prestopniku. Oče zapoveduje vse, kar spodbuja rast življenja, in prepoveduje, kar jo zavira. Rast življenja zavira greh. Postava ga opredeli in omejuje njegov kvarni vpliv. Greh naju sili, da imava hudo za dobro in dobro za hudo. Sili naju delati to, kar je prepovedano, in nama prepoveduje, kar je zapovedano.

S svojo notranjo držo do Očeta in do nas Jezus tudi nama omogoča, da v odnosu do ljudi odgovarjava na Očetovo ljubezen in intimnost z nama. S svojim Duhom nama omogoča, da življenje zaživiva kot dar in odpuščanje. Pokaže nama, da je življenje pot sprave z drugim. Preden se lahko obrneva na Boga Očeta, morava ne samo odpustiti bratu, ki mu kaj zameriva, temveč se morava celo spraviti z bratom, ki ima kaj proti nama, tudi če midva nimava ničesar proti njemu. Če ne delava tako, izgubljava čas in življenje; zgrešiva smisel svojega obstoja. Ni pomembno, ali imava prav ali ne: če ne živiva v slogi z bratom, nisva sinova ali hčeri.

Telesni uboj je posledica notranjega uboja drugega v jezi in zaničevanju. Nasprotnika imava za manjvrednega, za nečloveka, za žival, za demona. Tako se nama zdi njegovo uničenje nekaj »dobrega«!

Jezus še posebej ozdravlja zvezo med možem in ženo. Zlomiti to zvezo pomeni prepoloviti osebo, razbiti podobo Boga, ki je enost ljubezni. Monogamna ljubezen je mogoča tam, kjer je človek pojmovan kot absolutna in enkratna vrednota zato, ker je v odnosu z Bogom. Medsebojna pripadnost v daru ljubezni je uresničevanje Božje podobe. Neločljivost, ki jo predlaga Jezus, je dar novega srca. Ker Jezus moža in ženo brezpogojno ljubi, lahko ljubita z isto ljubeznijo, s katero sta ljubljena. Propad odnosa med moškim in žensko je propad naše globoke resnice, ki nas dela podobne Bogu: po sposobnosti ljubiti.

Dejansko mnogo zakonov propade. In kaj storiti z vnovič poročenimi, ki so odgovorno zgradili trdno zvezo in se želijo vključiti v skupnost? Potrebno je razlikovanje, da rešujemo ljudi, ki so vedno grešniki in jim je odpuščeno. Jezus omogoča, da zakon vračamo v njegov izvorni pomen: svobodni dar ljubezni.

Gorje trdosrčnemu, legalističnemu in kaznovalnemu pastirju, ki ne pozna usmiljenja in pogasi tleči stenj. Razlikovati bi moral, kaj tu in zdaj bolj pomaga šibkemu bratu, da raste v veri in ljubezni. Kdor misli, da pozna načela, ni nujno, da se je tudi naučil, kako jih je treba uporabljati.

Jezus vrne pravo vrednost tudi govorjeni besedi. Če je komunikativna, resnična in osvobajajoča, je božja: združuje nas z brati in nas naredi za sinove Boga. Če je posedovalna, lažniva in vodi v past, je peklenska: ločuje nas od drugih in nas zveže v temo samote. Sredstva množičnega obveščanja besedo pogosto zlorabljajo kot past, s katero lovijo razum in voljo, še posebej mladih.

Naše govorjenje naj torej ne kliče za pričo Boga, ampak naj pričuje o Bogu. Naše govorjenje naj bo da, če je da, in ne, če je ne. Vmes je lahko samo »ne vem«, s katerim se zavzemava za iskanje resnice ali iz ljubezni molčiva.

Kako drugačni bi bili lahko naši medosebni, družinski, skupnostni, družbeni, politični odnosi, če bi bila naša beseda resnična? Jezus nam želi podariti ta dar. Ali ga želimo sprejeti?

p. Dr. Vili Lovše

PRIPRAVLJAMO SE NA IZBIRO NOVEGA ŽPS-ja

Komisija za izbiro se bo v Trnju zbrala v Mežnariji v torek, 11.2. ob 19h, v Zagorju v župnišču pa v četrtek, 13.2. tudi ob 19h. Člane komisije prosim, da se gotovo udeležite sestanka. Vse župljane pa prosim, da molite za modro izbiro članov župnijskega pastoralnega sveta. Posebna molitev je napisana spodaj. Tisti, ki imate računalnik in tiskalnik, si jo lahko natisnete za vse člane svoje družine, da jo boste lahko skupno molili.

MOLITEV ZA MODRO IZBIRO

ČLANOV ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA

Dobri Bog,pred nami je za našo župnijo pomemben dogodek,dan, ko bomo izbirali člane župnijskega pastoralnega sveta. Pomagaj nam, da bomo v svojih bratih in sestrah po navdihu Svetega Duha prepoznali tiste,ki bodo to nalogo v naši župniji opravljali najbolje in jo bodo sprejeli z odprtim srcem in odgovornostjo. Pomagaj nam, da jim bomo tudi vsi ostali župljani pri tem odgovornem delu, vsak po svojih močeh, pomagali s svojimi darovi, in bomo tako skupaj skrbeli za bogato življenje naše župnije.

Jezusovo darovanje – Svečnica, slovesni praznik

Danes je praznik, ki ga imenujemo svečnica ali darovanje Jezusa. Ali se še spominjaš, da je to praznik luči in srečanja? Kaj meniš zakaj?

Zato ker je praznik darovanja. Mojzesova postava pravi, da naj bo vsak moški prvorojenec posvečen Bogu. Jezus se podredi tej postavi, da bi bil v vsem podoben nam. Ko bo na Kalvariji sprejel vse človeško trpljenje nam bo še bolj podoben. Jožef in Marija sta Jezusa podarila, da bo v naše dobro služil Bogu. Po njunih rokah se da Jezus na razpolago Bogu, zato, »da bi s smrtjo onemogočil tistega, ki je imel smrtonosno oblast, to je hudiča, in odrešil tiste, ki jih je strah pred smrtjo vse življenje vklepal v sužnost«. Jezus nama je podarjen zato, da se sooči s smrtjo in zlom ter ga po Božjem načrtu tudi za naju in v nama premaga, naju osvobodi strahu in bega pred lepoto življenja.

Zaradi tega Simeon Jezusa imenuje luč. Vse druge luči so lažne. Luč bogastva in politične moči ter luč lastne slave, so v resnici tema. Jezus je luč sveta, luč tudi tvojega in mojega srca, če hočeva. To pa zato, ker je podaril sam sebe. Na Kalvariji je ta luč postavljena na svetilnik, da bi svetila vsemu svetu. Praznik darovanja v templju ali svečnica torej že vnaprej po Simeonu in Ani napove Jezusovo velikonočno skrivnost. V tej skrivnosti se uresničijo besede: »ker je vzljubil svoje, ki so bili na svetu, jim je izkazal ljubezen do konca« (Jn 13,1). Jezus je povzdignjen, da s križa pritegne poglede vseh ljudi, tudi tvojega in mojega, in nas razsvetli z lučjo svoje ljubezni. S križem se sooči zato, da bi tudi ti in jaz vedela, da on ljubi Očeta (Jn 10,17) in da tudi midva za vedno pripadava Očetu. Izbral je naju, ne sebe. Izročil se nama je samo zato, da bi spoznala kdo je v resnici Bog in koliko mu pomeniva. V tem je luč za tvoje in moje srce.

Luč je posledica darovanja. Tej luči pustiva svetiti, če se tudi midva zaradi njegove ljubezni upava podariti Bogu in bližnjim. To notranjo moč nama je Jezus podaril. Veselje in pogumno srce sta naš dom le, če se v zaupanju izročiva ali podariva Njemu in drugim.

Zato biti posvečen pomeni podarjen. Podaritev je skrivnost ljubezni. Zato vsak trenutek najinega življenja napolni z veseljem, močjo, mirom, blagoslovom, zaupanjem, ustvarjalnostjo. Če sva kristjana sva tudi midva posvečena. Duhovniki in redovniki so nenehno navzoče znamenje te posvečenosti, te podarjenosti. A le zato, da bi svetili drugim, da bi vsi lahko srečali Jezusa in njegovega Očeta in resnično zaživeli iz tega kar njemu pomenimo.

Svečnica je zato tudi praznik srečanja: Jožef in Marija se srečata s starčkom Simeonom in starko Ano. Simeon, pomeni Bog je uslišal. Ana pomeni, Božja naklonjenost. Oba sta podoba stare zaveze in tudi tebe in mene. Oba sta vse svoje življenje hrepenela po srečanju z Jezusom. Obema se je hrepenenje uresničilo. Simeon se zato nič več ne boji umreti, ne boji se več v zaupanju živeti, ne boji se več imeti rad in si odpočiti v Božji zvestobi. Spomin na smrt je zato tudi zate in zame priložnost za življenje v miru in notranji moči. Prerokinja Ana je vdova, ki končno najde Ženina. Meja najinega bivanja ni več nič, ampak Bog Oče. Sonce smisla nama je vzšlo. Nič več ne tavava v gosti temi nesmisla. Ti in jaz sva obiskana, nisva sama.

Svečnica tudi tebe in mene želi navdušiti za močno hrepenenje po srečanju z Jezusom. Skozi vse življenje naju Bog vodi v vedno lepša srečanja z Njim. Jezus nama želi podariti ogromno notranje moči, ki jo še kako potrebujeva, če hočeva tudi midva svoje življenje ljubeče podariti in svetiti. Srečava ga v bogoslužju in zakramentih in po vseh življenjskih okoliščinah. Pozor. Majhna a pomembna podrobnost. Srečava ga, če sva poslušna Svetemu Duhu. Če nisva, večino priložnosti za srečanje izgubiva in izpustiva iz rok. Zato prosi Sv. Duha naj nama odpre oči srca. Da bo srečanje z Jezusom tudi naju posvetilo in razsvetlilo. Da bova tudi midva luč sveta. Le luč Božje ljubezni, ki jo sprejmeva in razdeliva z drugimi je resnična in dela vsak trenutek najinega življenja lep in dragocen. Na ta način tudi z najinim sodelovanjem lahko Bog preobraža svet in mu vrača lepoto, večno lepoto, ki pa jo okušava in se je veseliva ta trenutek.

p. Dr. Vili Lovše

Koledovanje v župnijah Trnje in Zagorje

Letošnji praznik Gospodovega razglašenja oz. praznik svetih treh kraljev je bil za skupino kolednikov iz župnij Trnje in Zagorje še posebej nepozaben. Prvič po 15ih letih, ko smo v naših župnijah (ponovno) uvedli koledovanje kot Trikraljevsko akcijo, v kateri zbiramo sredstva za naše misijonarje po svetu, se nam je ponudila priložnost, da smo koledovali ne le po domačih vaseh, ampak tudi pri najvišnjih predstavnikih države in Cerkve v Ljubljani.

Priprave na ta izjemen dogodek so se začele že v mesecu novembru, ko smo začeli vaditi pesmi, pripravljati obleke, vaditi besedilo … hvaležni g. župniku Niku Štrancarju, ki nam je omogočil to doživetje.

Generalko našega nastopa smo premierno izvedli na božičnem koncertu na Jurščah, 4. januarja. V ponedeljek, 6. januarja, pa je šlo zares. Sprejeli so nas na Misijonskem središču Slovenije, ki so glavni organizatorji tega dogodka ter nas popeljali na pot. Najprej smo v predsedniški palači s pesmijo in voščilom obiskali predsednika vlade g. Marjana Šarca in predsednika Republike Slovenije g. Boruta Pahorja. Nato je sledil obisk nuncija (t.j. papeževega poslanca v Sloveniji) g. nadškofa msgr. Jean-Marie Speicha ter nadškofije, kjer nas je sprejel g. nadškof msgr. Stanislav Zore. Sledil je še obisk državnega zbora in njegovega predsednika g. Dejana Židana. Kot zadnji pa so nas sprejeli na katoliški založbi Družina ter na sedežu Slovenske Karitas.

Vsi omenjeni so bili izredno veseli našega obiska, predvsem sporočila miru, ki ga širijo sv. trije kralji, saj je ravno v teh dneh v medijih veliko slišati o mednarodnem nemiru. Vsi so tudi z veseljem darovali za naše misijonarje. Dan je bil naporen, a nepozaben. Zbrali smo toliko lepih vtisov, da nas bodo razveseljevali še celo leto 2020.

 Obenem tudi vam voščimo z besedemi iz našega koledovanja:

“Mi pa prinašamo vam blagoslov, naj sreča napolni rodni vaš krov,

zdravje, pogum naj vas se drži, to v novem vam letu želimo prav vsi.”

 

(Skupina kolednikov iz župnij Trnje in Zagorje)

 

Koledniki pri nadškofu in metropolitu Stanislavu Zoretu

 

Koledniki pri predsedniku republike Borutu Pahorju

 

Koledniki pri predsedniku vlade Marjanu Šarcu

 

Koledniki pri predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu