Avtor: Administrator

Navodila slovenskih škofov v slovenskih cerkvah v času krepitve epidemije COVID-19

Navodila slovenskih škofov v slovenskih cerkvah v času krepitve epidemije COVID-19

Posted on by

Slovenski škofje ordinariji so v torek, 30. junija 2020, sprejeli dodatne preventivne ukrepe za preprečevanje širjenja epidemije COVID-19. Nova navodila veljajo od srede, 1. julija 2020, do preklica. S tem navodilom prenehajo veljati Navodila slovenskih škofov v slovenskih cerkvah v času začasne umiritve epidemije COVID-19, ki so bila v veljavi od 2. junija 2020.

Novosti navodil so:

  1. Pri sveti maši in drugem bogoslužju si morajo vsi verniki takoj pri vstopu v cerkev nadeti zaščitno masko ter ohranjati medsebojno razdaljo 1,5 metra. V ta namen v cerkvah verniki lahko zasedajo vsako drugo klop.
  2. Zaščitno masko morajo nositi tudi bogoslužni sodelavci na koru, kot so pevci, organisti in drugi glasbeniki.
  3. Pred deljenjem svetega obhajila si mora delivec razkužiti roke in ves čas nositi masko. Ob koncu deljenja svetega obhajila si mora delivec razkužiti roke.
  4. Kdor pobira darove vernikov, mora nositi masko.
  5. Župnikom in duhovnikom priporočamo, da tam kjer je to mogoče, organizirajo svete maše na prostem. Sveta maša na prostem je dovoljena pod prej navedenimi pogoji z upoštevanjem medosebne razdalje 1,5 metra ter razkuževanjem rok. Če ni mogoče zagotoviti razdalje 1,5 metra, morajo vsi prisotni nositi maske. Svete maše na prostem se lahko udeleži do največ 500 vernikov (vključno z ministranti, pevci, organisti, glavnim mašnikom in somašniki).
  6. Zakrament svete spovedi je dovoljeno podeljevati v spovednicah samo, če je nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC folija) ter se redno prezračuje in čisti. Spovedanec si pred vstopom v spovednico razkuži roke in vanjo vstopa z masko. Priporoča se, da se zakrament svete spovedi obhaja na prostem, v cerkvah, kapelah in veroučnih prostorih, ki jih je treba redno prezračevati. V vsakem primeru je treba zagotoviti spovedno tajnost. Pri spovedi v cerkvi, kapeli ali veroučnem prostoru oz. izven spovednice spovedanec in spovednik ohranjata razdaljo 1,5 metra ter nosita zaščitno masko.

 

Dr. Tadej Strehovec
Generalni tajnik SŠK 

Navodila slovenskih škofov v slovenskih cerkvah v času krepitve epidemije COVID-19
(stanje: 30. junij 2020)

Navodila PDF

Skladno z ustavno zagotovljenimi človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami do individualnega in kolektivnega vidika svobode veroizpovedi, z Zakonikom cerkvenega prava (kann. 455, § 1–2. 381. 391 § 1 ZCP), Direktorijem za pastoralno službo škofov Apostolorum successores (čl. 31 in 64), v okviru avtonomije ustavno zagotovljene svobode veroizpovedi, ob upoštevanju državnih predpisov in predhodni seznanitvi pristojnih državnih ustanov ter da bi preprečil širjenje epidemije COVID-19 in ohranil zdravje vernikov ter slovenskega prebivalstva kot škofje ordinariji od srede, 1. julija 2020, do preklica določamo naslednje:

  1. Sveta maša
  1. Duhovniki obhajajo svete maše z verniki pod naslednjimi pogoji:
    1. Udeležba je dovoljena samo zdravim vernikom, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature. 
    2. Vsak, ki vstopi v cerkev, je sam odgovoren za zaščito pred morebitno okužbo, tako kot to velja za vstopanje v druge javne prostore. Ob vstopu v cerkev si mora razkužiti roke, nadeti zaščitno masko in v cerkvi ohranjati medosebno razdaljo 1,5 metra (to ne velja za družine in člane skupnega gospodinjstva).
    3. Z namenom zagotavljanja ustrezne razdalje 1,5 metra, mora biti med sveto mašo vsaka druga vrsta klopi prazna.
    4. Blagoslovljena voda ob vstopu v cerkev mora biti umaknjena. Verniki naj se pri vstopu v cerkev spoštljivo pokrižajo in pokleknejo. Duhovnikom priporočamo, da pokrižanje z blagoslovljeno vodo nadomestijo z obredom nedeljskega blagoslova vode in kropljenjem vernikov od oltarja (prim. Rimski misal, str. 923).
    5. Na koru so lahko organist in pevci, ki med seboj ohranjajo ustrezno razdaljo 1,5 metra. Vsi morajo uporabljati zaščitno masko.
    6. Duhovniki imajo med sveto mašo ciborije s hostijami za vernike pokrite s palo.
    7. Rokovanje ob pozdravu miru se opusti. Priporoča se, da se pozdrav miru izrazi s poklonom ali pogledom.
    8. Vernikom je dovoljeno deliti sveto obhajilo samo na roko. Delivec obhajila pri obhajanju nosi masko. Pred obhajilom in po njem si mora razkužiti roke.
    9. Ko verniki prihajajo v cerkev in odhajajo iz nje, naj upoštevajo medsebojno razdaljo.
    10. Duhovnik, ki je prehlajen, ima vročino oz. kaže druge simptome bolezni ne sme javno maševati. 
  1. Pobiranje darov vernikov je med darovanjem.
  1. Po vsaki sveti maši je treba cerkev temeljito prezračiti. 
  1. Župnikom in duhovnikom priporočamo, da tam kjer je to mogoče, organizirajo svete maše na prostem. Sveta maša na prostem je dovoljena pod prej navedenimi pogoji z upoštevanjem medosebne razdalje 1,5 metra ter razkuževanjem rok. Če ni mogoče zagotoviti razdalje 1,5 metra, morajo vsi prisotni nositi maske. Svete maše na prostem se lahko udeleži do največ 500 vernikov (vključno z ministranti, pevci, organisti, glavnim mašnikom in somašniki).

 

  1. Novomašna in ostala jubilejna slavja
  1. Pogostitve in druženja ob novih, zlatih in ostalih jubilejnih mašah so mogoča pod pogojem, da je število udeležencev manj kot 500 in se med njimi lahko zagotovi 1,5 m v skladu s sprejetimi navodili NIJZ, ki so objavljena na njegovih spletnih straneh. Organizator mora za tovrstno prireditev pridobiti pozitivno mnenje NIJZ in jo prijaviti na upravno enoto na podlagi zakona, ki ureja javna zbiranja (tj. zahteva zakona o nalezljivih boleznih in odloka o splošni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi v Republiki Sloveniji).

 

  1. Zakrament svete spovedi
  1. Spovedovanje v spovednicah je dovoljeno samo, če je nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC folija) ter se redno prezračuje in čisti. Spovedanec si pred vstopom v spovednico razkuži roke in vanjo vstopa z masko. Priporoča se, da se zakrament svete spovedi obhaja na prostem, v cerkvah, kapelah in veroučnih prostorih, ki jih je treba redno prezračevati. V vsakem primeru je treba zagotoviti spovedno tajnost. Pri spovedi v cerkvi, kapeli ali veroučnem prostoru oz. izven spovednice spovedanec in spovednik ohranjata razdaljo 1,5 metra ter nosita zaščitno masko.
  1. Spovedovanje po telefonu in po spletu je izrecno prepovedano, saj ni zagotovljena tajnost. Duhovniki in verniki so to normo dolžni spoštovati. Redna oblika spovedovanja je osebna spoved.

 

  1. Obhajanje zakramentov krsta, prvega obhajila, birme, poroke in bolniškega maziljenja
  1. Za obhajanje zakramenta svetega krsta veljajo enaki pogoji kot za sveto mašo. Pred in po krstu si mora krščevalec razkužiti roke. V primeru zaporednih krstov je treba prostore prezračiti.
  1. Po presoji duhovnika in po posvetu s starši ustrezno pripravljenih otrok je mogoče podeliti zakrament prvega svetega obhajila. Za otroke, ki še niso pripravljeni, se obhajanje zakramenta prvega svetega obhajila preloži na jesenski čas oz. ko to določi župnik. Število prvoobhajancev je odvisno od velikosti cerkve in števila predvidenih vernikov, ki se bodo udeležili prvega svetega obhajila. 
  1. Obhajanje zakramenta birme je dovoljeno z upoštevanjem navodil, kakor veljajo za sveto mašo. Kjer je potrebno, bodo nove termine birm posamezne škofije uskladile z župniki. Birme so lahko po možnosti tudi na prostem. Duhovnik za birmovalca pripravi manjšo posodo z razkužilom oz. alkoholne robčke. Namesto pozdrava miru je priklon.
  1. Za obhajanje zakramenta svetega zakona veljajo enaki pogoji kot za sveto mašo. Mladoporočencema ni potrebno nositi zaščitne maske.
  1. Obhajanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena. Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele ter druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb in od njih pridobiti ustrezno zaščitno opremo. Pri obisku duhovnika bolnika na domu velja, da ima duhovnik masko in si razkuži roke pred in po obisku. Obiski bolnikov za prve petke so dovoljeni. 

 

  1. Pogrebi
  1. Cerkveni pogrebi so dovoljeni ob upoštevanju navodil državnih ustanov.

 

  1. Kateheza, pastoralna in župnijska srečanja, oratoriji in župnijske slovesnosti
  1. Verouk se začne z izvajanjem vzporedno z osnovno šolo. Pri verouku veljajo enaka zdravstvena navodila kot veljajo v šolah. 
  1. Kjer bodo potekali poletni oratoriji in počitniško druženje oz. delavnice, naj potekajo ob upoštevanju navodil in predpisov državnih ustanov.
  1. Župnijske slovesnosti potekajo ob upoštevanju določil kot veljajo za sv. mašo. 

 

  1. Katoliške izobraževalne in vzgojne ustanove
  1. Katoliški vrtci, šole in druge izobraževalne ustanove morajo slediti navodilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Ministrstva za zdravje RS ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS.

 

  1. Katoliške karitativne ustanove
  1. Katoliške karitativne ustanove nadaljujejo svoje delo in poslanstvo pomoči v enakem obsegu ob upoštevanju državnih navodil ter že sprejetih varnostnih ukrepih.

 

  1. Bogoslužni in drugi cerkveni prostori
  1. V cerkvah in kapelah je možna osebna ali skupna molitev zdravih vernikov pod pogoji, ki veljajo za udeležbo pri sveti maši.
  1. Cerkev, ki je odprta za vernike, je treba zračiti in redno čistiti (kljuke vrat, klopi, tla). Vernikom mora biti v cerkvi pri vhodu na voljo razkužilno sredstvo za roke. 
  1. V cerkvah je lahko postavljena zaprta posodo z blagoslovljeno vodo za osebno rabo vernikov pod pogojem, da se posoda z zunanje strani redno razkužuje.
  1. Škofijske in župnijske pisarne, cerkveni arhivi ter drugi cerkveni uradi so lahko odprti za obiskovalce pod naslednjimi pogoji: v pisarni je samo en obiskovalec, ki mora ohranjati razdaljo 1,5 metra, nositi masko ter si mora ob vstopu razkužiti roke. Duhovnik ali uslužbenec, ki dela v pisarni, odprti za javnost, mora prostore pogosto zračiti. O odprtju in urniku posameznega urada odloča vsak ordinarij oz. odgovorna oseba posebej.

 

  1. Splošna priporočila
  1. Škofje vabijo vse vernike, duhovnike, redovnice, redovnike ter katoliška laiška gibanja, da v nadaljujejo z molitvijo za zdravje in blagoslov našega naroda ter konec epidemije. 

Sprejeti ukrepi veljajo do preklica. Če bo prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in zaostrovanja državnih navodil, bo vsak škof ordinarij za svojo škofijo sprejel dodatne omejitve na področju verskega oz. bogoslužnega življenja župnij.

Duhovnike in druge pastoralne delavce lepo prosimo, da navodila objavijo na župnijskih spletnih straneh in socialnih omrežjih ter v krajši obliki na oglasnih deskah. Dodatne informacije so objavljene na spletni strani SŠK na povezavi: https://katoliska-cerkev.si

Nova navodila veljajo od srede, 1. julija 2020, do preklica. S tem navodilom prenehajo veljati Navodila slovenskih škofov v slovenskih cerkvah v času začasne umiritve epidemije COVID-19,[1] ki so bila v veljavi od 2. junija 2020.

 

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK

Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK

Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof

Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof

Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje

Ponovna obvezna uporaba zaščitnih mask pri svetih mašah od 25. junija 2020

Ponovna obvezna uporaba zaščitnih mask pri svetih mašah od 25. junija 2020

Posted on by

Slovenski škofje ordinariji smo, v skladu z ukrepi Vlade RS za preprečevanje širjenja epidemije COVID-19, sprejeli odločitev, da je obvezna nošnja zaščitnih mask v zaprtih cerkvenih prostorih. To še posebej velja za cerkve, kapele, pisarne, veroučne prostore idr. Odločitev stopi v veljavo od četrtka, 25. junija 2020, do preklica.

S tem odlokom se smiselno spreminjajo Navodila slovenskih škofov v slovenskih cerkvah v času začasne umiritve epidemije COVID-19, ki so stopila v veljavo 1. junija 2020. Navodila so spremenjena v naslednji točki:

1. točka:

b)    Vsak, ki vstopi v cerkev, je sam odgovoren za zaščito pred morebitno okužbo, tako kot to velja za vstopanje v druge javne prostore. Ob vstopu v cerkev si mora razkužiti roke, nadeti zaščitno masko in v cerkvi ohranjati medosebno razdaljo 1,5 metra (to ne velja za družine in člane skupnega gospodinjstva). 

d)    Na koru so lahko organist in pevci, ki med seboj ohranjajo ustrezno razdaljo 1,5 metra. Pevci morajo uporabljati maske.

g)    Vernikom je dovoljeno deliti sveto obhajilo samo na roko. Delivec obhajila pri obhajanju nosi masko. Pred obhajilom in po njem si mora razkužiti roke.

Duhovnike prosimo, da na oglasnih deskah cerkva in spletnih straneh župnij primerno obvestijo vernike o obvezni nošnji mask.

 

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK
Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK
Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof
Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof
Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje

12. nedelja med letom, 21.6.2020, Rim 5,12-15; Mt 10,26-33

12. nedelja med letom, 21.6.2020, Rim 5,12-15; Mt 10,26-33

Posted on by

“Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti. Bojte se rajši tistega, ki more dušo in telo pogubiti v pekel! Ali ne prodajajo dveh vrabcev za en novčič? In vendar nobeden od njiju ne pade na zemljo brez vašega Očeta. Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti. Ne bojte se torej! Vredni ste več kakor veliko vrabcev.”

Danes naju cerkev vabi pred Jezusa, ki naju pošilja oznanjat. Preden to lahko stori, morava biti z njim, da naju nauči svojega pogleda nase in na stvari. Jezus naju opozori, da bova preganjana, če bova zares njegova učenca. A naju hkrati tudi opogumi, naj se ne prepustiva strahu, temveč vztrajava. Kdor bo vztrajal do konca, bo rešen.

Kakor apostolom nekoč, tako danes nama kliče: »Ne bojta se!« Strah je dediščina starega človeka prepuščenega negotovosti svojega lastnega srca in vsega kar ga obdaja. Strah je značilen za človeka, ki še ni sprejel evangelija in ga zato po mili volji preganjajo njegove lastne obsedenosti. Verjetno se v obeh opisih vsaj malo prepoznava, če ne vsak dan, pa vsaj občasno.

Pa še to. Nasprotje strahu ni pogum, ampak zaupanje in zaupljivost. Če sprejmem božjo ljubezen, ki me vabi za isto mizo in v zaupljiv odnos s seboj, se lahko odpovem svoji namišljeni nedolžnosti in umišljeni pravičnosti. Če to storim vsak dan, me strah ne more več premagati. Nič več se ne bojim, če me ljudje pohodijo, me zaničujejo in ponižujejo. Edina skrb, ki jo imam je, da sam tega ne počnem z drugimi.

Skrivnost, ki jo na tak način začnem živeti, jo nositi v sebi in o njej pričevati, je neskončno močnejša od strahu zase. Napolnjuje me z zaupanjem in zaupljivostjo. In prav to skrivnost naj bi kazal vsem, ki jih vsak dan srečam in oni mene. V to sem poklican, pa tudi ti si v to poklican, če hočeš in se odpreš zaupanju intimnega srečanja z Bogom v svojem srcu.

Ob srečanju z Njim srce zadiha in postane ustvarjalno, čuteče, solidarno, živo, večno. In to skrivnost želiš pokazati, deliti z vsemi in jo oznanjati. Tudi tistim, ki te imajo za norca in te preganjajo, bo ta skrivnost ob svojem času jasno razvidna. Zato pravi Jezus, naj se ne bojiva. Pustiva, da ta skrivnost resnice v nama že sedaj zazveni in zajame vse.

Jezus naju pošilja evangelizirati, kar pomeni razveseljevati. Pošilja naju, da svoje sodobnike razveseljujeva z dobro novico. Pošilja naju, da jim prineseva najdragocenejšo skrivnost ali zaklad vsakega človeškega srca. Zato nama vztrajno ponavlja: Ne bojta se! Veliko več kot vrabci ste vredni vi. Niti ptica ne pade na zemljo brez vašega Očeta.

Jezus hoče reči, da je nebeški Oče z nama v vsem, kar se nama lahko v življenju zgodi, vključno s preganjanji. On želi, da bi njegovo delovanje in vse kar podarja zažarelo med ljudmi, da bi videli, sprejeli, se veselili in iz tega živeli. Vse dela zato, da bi se uresničilo njegovo hrepenenje po sožitju z ljudmi.

Kadar zajemava iz njegovega, tudi za naju dva velja isto kot za Jezusa: »Naj svet spozna, da ljubim Očeta«. Božja resnica lahko zasije v vsem svojem sijaju takrat, ko Božja ljubezen postane najdragocenejši zaklad tvojega in mojega srca. Takrat sva tudi midva verodostojna pričevalca, najino pričevanje pa plodovito. Vse stiske, preizkušnje in preganjanja, ki jih je potrebno prestati za vstop v Božje kraljestvo, služijo le temu, da se razodene Očetova ljubezen (Apd 14,22). Očetovo hrepenenje je, da bi vsakega človeka osvojil s svojo ljubeznijo. V tem je njegovo maščevanje na človeško zlobo in nespamet. Priče evangelija so tisti, ki storijo vse, da bi omenjeno Božje maščevanje čim prej prišlo. Ali ne prepoznaš v vsem tem veselje Boga Očeta, ki ga bomo končno spoznali in priznali?

p. Dr. Vili Lovše

Vprašanja in odgovori ob vzpostavitvi javnega bogoslužja v slovenskih cerkvah v času epidemije COVID-19

Vprašanja in odgovori ob vzpostavitvi javnega bogoslužja v slovenskih cerkvah v času epidemije COVID-19

Posted on by

Sveta maša

1.        Od 4. maja bodo v cerkvah znova dovoljene svete maše ob navzočnosti vernikov, vendar pod določenimi pogoji. Katerimi? 
Škofje so ob upoštevanju državnih predpisov ter predhodni seznanitvi pristojnih državnih ustanov, sklenili, da se od ponedeljka, 4. maja, svetih maš lahko udeležujejo zdravi verniki. Ti morajo nositi zaščitno masko ter si pri vhodu razkužiti roke. V cerkvah bodo morali ohranjati razdaljo 1,5 metra in prejemati obhajilo samo na roke.

2.        Zakaj se ne organizirajo maše zunaj. Tam bi ne bilo treba nositi mask in vse bi bilo enostavneje. Družine bi poskrbele, da smo dovolj daleč vstran drug od drugih.
Župnik ima pravico, da se odloči in organizira sveto mašo zunaj s tem, da se mora upoštevati medosebna razdalja 1,5 metra.

3.        Na javnih površinah je dovoljeno zbiranje le do 5 oseb. Cerkvene površine okrog cerkve ali župnišča so zasebna površina. Ali so na zasebnih cerkveni površini “na prostem” dovoljene svete maše? 
Verski obredi v cerkvah in na zasebnih površinah ob cerkvah se lahko izvajajo, ker:

  • odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih, površinah in mestih v Republiki Sloveniji z dne 29. 4. 2020 v 11. alineji prvega odstavka 3. člena izrecno dovoljuje dostop do verskih objektov;
  • se pri izvajanju verskih obredov upoštevajo javno veljavni predpisi in priporočila s področja varovanja zdravja (npr. medosebna fizična distanca, razkuževanje rok, uporaba maske);
  • verski obred predstavlja izvrševanje človekove pravice in temeljne svoboščine do svobode veroizpovedi, ki jo Ustava RS varuje z 41. členom, v povezavi s svojim 16. členom (prepoved začasne razveljavitve in omejitve) in 7. členom (ločitev države in verskih skupnosti).

4.        Ali ne bi bilo morda sploh smiselno, da se župnije že zdaj tako organizirajo, da se verniki razporedijo čez teden, zlasti kjer so bile prej cerkve ob nedeljah polne?
V primeru, da bodo duhovniki ocenili, da so cerkve premajhne za ustrezno obhajanje sv. maš, potem bodo lahko uvedli dodatne svete maše oz. vernike povabili k udeležbi med tednom. Odločitev o tem je v rokah župnikov oz. duhovnikov. Na SŠK sicer ocenjujemo, da vsaj na začetku takšnih problemov ne bo veliko.

Zakramenti

5.        Kako bo zdaj s spovedjo, krsti, prvim obhajilom, birmo, bolniškim maziljenjem in pogrebi?
Škofje so sklenili, da spovedovanje v spovednicah ni dovoljeno. Lahko pa se spoveduje v cerkvi, oz. zunaj cerkve pod pogojem, da nosita vernik in duhovnik maske in da je zagotovljena tajnost in anonimnost vernika.

Glede krsta velja, da je to dovoljeno obhajati pod pogojem, da je navzočih največ 15 vernikov in da nosijo maske.

Prva sveta obhajila bodo lahko samo v skupinah do 5 ustrezno pripravljenih otrok in njihovih družin. To pomeni, da bodo lahko prva obhajila v več skupinah pri mašah ob nedeljah oz. čez teden.

Glede birm so škofje odločili, da so preložene na kasnejši čas oz. ko bodo škofje določili nove termine.

Bolniško maziljenje in cerkvene pogrebe pa bodo duhovniki lahko izvajali v skladu z obstoječimi navodili oz. predpisi pristojnih državnih ustanov.

6.   Ali je lahko pri poroki več kot 15 vernikov? 

Glede na trenutne razmere velja, da pri podeljevanju zakramenta poroke veljajo enaka določila kot za sveto mašo (Navodila, poglavje I. Sveta maša), torej brez omejitve prisotnosti do 15 oseb. To pomeni, da morajo verniki ohraniti 1,5 metra razdalje, razkuževati roke in nositi maske (SŠK je glede sklenitve porok, posodobila navodilo 16. maja 2020).

Bogoslužni sodelavci

7.        Kakšna pravila bodo veljala za pevce, ministrante in druge sodelavce?
Za vse bogoslužne sodelavce kot so to ministranti in bralci velja, da morajo imeti maske in da si morajo razkužiti roke. Škofje so z namenom varnosti do nadaljnjega sklenili, da lahko pri sveti maši sodelujejo organist, solist oz. osebe oz. družina, ki živi v skupnem gospodinjstvu; samo ti lahko pojejo na koru. Sodelovanje pevskega zbora do nadaljnjega ni dovoljeno.

Darovi vernikov

8.        Mislim, da bi bilo dobro poudariti, da se denar prinese v kuverti ali vrečki, da se vernik ne dotika denarja, zatem pa na roke prejme sveto obhajilo, ali pa, da se darovi poberejo na koncu sv. maše.
Možnosti pobiranja darov je veliko, končno odločitev oz. prilagoditev o tem kako se bodo pobirali prostovoljni prispevki, bodo sprejeli župniki v dogovoru z njihovim škofom ordinarijem.

Razlaga navodil škofov

9.         Navodila ne predvidevajo, kaj se bo zgodilo, če bo prišlo do kršenja teh priporočil in navodil, ki so vsekakor dobra. Do kršenja lahko pride tudi zaradi tega, ker bo k sv. maši prišlo »preveč« ljudi, ali ker bo nekoga sredi sv. maše popadel kašelj, ker določeni verniki za navodila niso slišali in jih prebrali in ne bodo upoštevali varnostne razdalje, ne bodo imeli s seboj maske….
Pri tem velja pravilo subsidiarnosti. Vsaka župnija, dekanija, škofija lahko znotraj razglašenih določil in pravil (od države in SŠK) uredi stvari avtonomno, nato pa to deli z drugimi kot dobro (ali slabo) prakso.

10. Ali je navodilo, objavljeno na strani Slovenske škofovske konference, neveljavno, ker ni skladno z nekaterimi prej objavljenimi dokumenti?
Navodila slovenskih škofov za vzpostavitev javnega bogoslužja v slovenskih cerkvah v času epidemije COVID-19 so škofje sprejeli kot ordinariji v svojih (nad)škofijah. Vsak škof ordinarij je v svoji škofiji glavni in edini zakonodajalec, saj ima redno, lastno in neposredno oblast (prim. kan. 381 § 1 ZCP). Ukrepe so škofje sprejeli glede na ustavno zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine do individualnega in kolektivnega vidika svobode veroizpovedi ter se odločili za postopno vzpostavitev javnega bogoslužja v cerkvah pod posebnimi pogoji. Škofje ordinariji so sprejeli navodila skladno z Zakonikom cerkvenega prava (kan. 455, § 1–2 ZCP), Direktorijem za pastoralno službo škofov Apostolorum successores (čl. 31 in 64) ter v okviru avtonomije ustavno zagotovljene svobode veroizpovedi in ob upoštevanju državnih predpisov ter predhodni seznanitvi pristojnih državnih ustanov.

11. Kaj pomeni izraz »redno razkuževanje«, če je sveta maša v cerkvi vsak dan? Kako pogosto naj se razkužuje? S kakšnimi razkužilnimi sredstvi in na kakšen tehnični način naj se razkužuje kljuke vrat, klopi in tla? Na kaj je potrebno biti pozoren pri razkuževanju cerkve?
Površine s katerimi prihajajo verniki v stik, naj se razkužijo po vsaki sv. maši. Pri čiščenju in razkuževanju prostorov so vam lahko v pomoč priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki so objavljena na naslednji spletni povezavi: https://www.nijz.si/sl/navodila-za-ciscenje-in-razkuzevanje-prostorov-izven-zdravstvenih-ustanov-v-katerih-se-je-zadrzeval

Razkužilna in druga čistilna sredstva je potrebno uporabljati previdno ter le-ta ne smejo priti v stik z umetninami ali občutljivimi materiali (marmor, pozlata, olje na platnu, lak na klopeh itd.). Alkoholna in druga razkužilna sredstva ne smejo priti v stik s slikami, kipi, pozlačenimi oltarji in drugo opremo, ki je narejena oziroma ustvarjena iz občutljivih materialov, da se ne poškoduje ali celo uniči. Razkužilna sredstva vsebujejo različne agresivne snovi in vodo, ki lahko delujejo kot topila in lahko povzročijo trajne poškodbe. Vsi oskrbniki sakralnih prostorov (mežnarji, ključarji, vzdrževalci…) in verniki morajo pri razkuževanju paziti na umetnine, da nikakor ne pridejo v kontakt z razkužili.

12. Kako boste pomagali župnikom, da boste uspeli zagotoviti pogoje, glede na to, da so tu prazniki – mislim na čistila, potem pa tudi na to, kdo bo zagotavljal, da bo v cerkvi samo toliko ljudi, kolikor jih je lahko. Jih bodo odslovili na vratih?
Duhovniki, verniki in javnost so bili že nekaj dni prej seznanjeni z odločitvijo škofov in so se lahko pravočasno pripravili na začetek svetih maš z verniki. V kolikor imajo pri tem težave, naj se obrnejo za pomoč k civilni zaščiti oz. na škofijske ekonome.

Glede števila vernikov v cerkvah velja pravilo, da morajo biti verniki oddaljeni 1,5 metra.

To ne velja za člane družin in vernikov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Ti bodo lahko sedeli skupaj. Na SŠK pričakujemo, da bodo duhovniki označili klopi tako, da bodo verniki sedeli samo v vsaki drugi vrsti.

Glede na to, da je veliko vernikih še zelo previdnih, vsaj v prvih dneh ne pričakujemo, da bo v cerkvah preveč vernikov. V kolikor pa bo prišlo do povečanega obiska vernikov potem je prav, da župnik pravočasno uvede dodatne sv. maše oz. vernike povabi k udeležbi čez teden. Škofje so tudi odločili, da obisk svete maše čez teden velja za obisk nedeljske svete maše. 

13. Od otrok do 12. leta naj se ne bi pričakovalo, da nosijo karkoli na ustih (maske, šale). Znano je, da s tem še ne znajo rokovati in zato bi uporaba lahko prinesla več škode kot koristi. Za mašo pa se predvideva, da bi morali biti pokriti vsi.
Udeležba maš pa je še vedno dopustna in veljavna preko radia, televizije in spleta. V kolikor se družina odloči, da gre k maši v cerkev mora upoštevati vsa navodila.

14. Najstniki nočejo slišati o tem, da bi morala nositi maske. Povedeo, da k maši ne gredo, če morajo iti z masko. Če je veljalo do sedaj, da so bili pri maši ob medijih, bo moralo pač veljati še naprej, dokler se stvari ne noramalizirajo. Gre sicer za najstnike, ki k maši redno hodijo in s tem nimajo težav. Res pa je, da jim sicer še ni bilo treba za nikamor nadeti maske. V trgovine ne hodijo, raje kot z dvigalom , kjer bi morali imeti masko, hodijo tudi v najvišja nadstropja peš. Kaj naj naredimo starši? Gremo k maši sami, njih pa pustimo doma ali naj skupaj z njimi tudi mi spremljamo mašo ob medijih še naprej? Koliko vztrajati?
V takem primeru naj družina spremlja mašo po radiu, televiziji ali spletu, saj je pri udeležbi maše v cerkvi potrebno upoštevati vsa navodila.

15. Kaj priporočate rizični skupini, torej starejšim in kroničnim bolnikom?
V navodilih so škofje zapisali, da naj starejši kronični bolniki do nadaljnjega ostanejo doma in spremljajo svete maše preko radia, televizije oz. spleta. Na ta način bo najbolje poskrbljeno za njihovo zdravje in za zdravje drugih vernikov in duhovnikov.

16. Mnogi verniki imajo pomisleke. Zakaj se je Cerkev odločila odpreti cerkve v tem trenutku, kaj so bili razlogi za takšno odločitev, glede na to, da nobena številčnejša skupina še ni vzpostavljena, na primer šole, vrtci?
Škofje se zavedajo, da epidemija še vedno obstaja in da moramo biti pri druženju previdni. So pa škofje ocenili, da so se razmere trenutno uredile do takšne mere, da se ponovno začne z obhajanjem svetih maš z verniki ob posebnih pogojih. Na to kažejo odločitev vlade, ki je včeraj v posebnem odloku dovolila dostop do verskih in številnih drugih objektov oz. dejavnosti.

Dejstvo je, da je bila Cerkev ena prvih ustanov, ki je zaprla svoje prostore; prav tako so bili verniki že skoraj dva meseca brez maš in zakramentov. Zato se je škofom zdelo primerno, da vsaj začasno odprejo cerkve za bogoslužje. Velja pa, da bodo v primeru poslabšanja razmer škofje izdali nova navodila, s katerimi bodo versko dejavnost lahko ponovno omejili. 

17. Krepost preudarnosti (prudentia) nam narekuje pravi red ciljev in sredstev za njih dosego. S tem nam narekuje, da moramo telesne dobrine uporabljati le kot sredstva za dosego nadnaravnih dobrin. Vi ste pa z Vašimi navodili podredili nadnaravne dobrine (zakramentalno milost) telesnim dobrinam (zemeljskemu zdravju in življenju). Ali se Vam torej ne zdi, da so Vaša navodila v nasprotju z omenjeno krepostjo?
Ne. Najvišja krepost ljubezni narekuje ljubezen do najbolj ogroženih in bolnih. Ukrepi škofov so namenjeni izključno varovanju zdravja najbolj šibkih.

Kateheza in župnijski uradi

18. Dokler se ne bo začela šola, verjetno tudi verouka ne bo. Kaj pa bo letos s poletnimi oratoriji, skavtskimi tabori in župnijskimi slovesnostmi?
Verouk je do nadaljnjega odpovedan oz. se lahko izvaja preko spleta. Poletni oratoriji in počitniško druženje oz. delavnice bodo lahko potekale ob upoštevanju navodil in predpisov državnih ustanov.

19. Kako pa bodo zdaj odprti župnijski uradi?
Škofje so odločili, da so župnijski uradi lahko odprti za obiskovalce le po predhodnem dogovoru za nujne zadeve, ki jih ni mogoče urediti po telefonu ali preko spleta. V tem primeru je lahko na enkrat v pisarni samo en obiskovalec, ki mora nositi zaščitno masko ter si mora ob vstopu razkužiti roke. Duhovnik oz. uslužbenec, ki dela v pisarni odprti za javnost, mora prav tako nositi ustrezno zaščito in prostore pogosto zračiti. O odprtju in urniku posameznega urada odloča vsak ordinarij oz. odgovorna oseba posebej.

Navodila slovenskih škofov za vzpostavitev javnega bogoslužja v slovenskih cerkvah v času epidemije COVID-19

Navodila slovenskih škofov za vzpostavitev javnega bogoslužja v slovenskih cerkvah v času epidemije COVID-19

Posted on by

Slovenski škofje so odločili, da se s ponedeljkom, 4. maja 2020, cerkve ponovno odprejo za bogoslužje z udeležbo vernikov. Tako se bodo verniki lahko udeležili svetih maš in prejemali nekatere zakramente. Cerkve so bile omejeno dostopne od 13. marca 2020, ko so škofje zaradi epidemije Covid-19 odpovedali svete maše z verniki.

V izogib širjenju epidemije, za ohranjanje zdravja vernikov ter slovenskega prebivalstva, so škofje, ob upoštevanju državnih predpisov ter predhodni seznanitvi pristojnih državnih ustanov, sklenili, da se svetih maš lahko udeležujejo le zdravi verniki, ki morajo nositi zaščitno masko ter si pri vhodu razkužiti roke. V cerkvah bodo morali ohranjati razdaljo 1,5 metra in prejemati obhajilo samo na roke. Po vsaki sveti maši bo potrebno obvezno prezračiti cerkve. Škofje so tudi ponovno dovolili podeljevanje zakramenta krsta in cerkvene poroke z največ 15 udeleženci. Cerkveni pogrebi se izvajajo tako kot do sedaj ob upoštevanju državnih predpisov. Župnijski verouk je do nadaljnjega še vedno odpovedan in poteka na daljavo.

S klikom na spodnji povezavi lahko prenesete navodila na vaš računalnik:

Navodila slovenskih škofov za vzpostavitev javnega bogoslužja v slovenskih cerkvah v času epidemije COVID-19

Grafična navodila pred vstopom v cerkev

Slovenski škofje se zahvaljujemo duhovnikom, ki v času epidemije COVID-19 ostajajo zvesti pastirji zaupanega ljudstva. Mnogi kot pravi očetje skrbijo, da župnijske in druge skupnosti kljub telesni razdalji ostajajo povezane in tako krepijo naše krščanske družine. Posebna zahvala velja redovnikom in redovnicam za vse molitve in delo, ki ga v tem času namenjajo Bogu in ljudem. Zahvaljujemo se tudi vsem vernikom, ki potrpežljivo in požrtvovalno sprejemajo omejitve javnega bogoslužja ter tako prispevajo k zaustavitvi širjenja epidemije ter varujejo ostarele, bolne in druge ogrožene skupine, ki bi se lahko brez sprejetih ukrepov okužile in imele resne zdravstvene težave z mnogimi tragičnimi posledicami. Obenem čestitamo vsem strokovnim in vladnim službam, da so s svojim ravnanjem prispevali k omejitvi širjenja epidemije. 

Slovenski kristjani smo letos doživeli veliko noč podobno kot apostoli na velikonočno jutro: zaprti v svojem domu in med svojimi bližnjimi. Gospod je vstal in je z nami na vseh naših življenjskih poteh, še posebej v preizkušnjah, zato zaupamo, da je pred nami svetla prihodnost žive vere. Naša vera v vstalega Jezusa Kristusa je močnejša od pregrad in telesnih meja. Želimo si, da se naša občestva čim prej ponovno združijo ob oltarni mizi, vendar ob tem ne smemo pozabiti, da nevarnost epidemije ni minila in da se razmere lahko hitro zaostrijo.

Slovenski škofje ordinariji smo na seji Stalnega sveta Slovenske škofovske konference (SŠK), ki je potekala 23. aprila 2020, sprejeli nove ukrepe na področju ustavno zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine do individualnega in kolektivnega vidika svobode veroizpovedi ter se odločili za postopno vzpostavitev javnega bogoslužja v cerkvah. Čeprav epidemija COVID-19 še ni končana, želimo vernikom z novimi navodili omogočiti dostop do zakramentov in življenja v župnijah. Nova navodila veljajo od ponedeljka, 4. maja 2020, do preklica. S tem navodilom prenehajo veljati Izredna navodila slovenskih škofov za preprečevanje širjenja COVID-19,[1] ki so bila v veljavi od 13. marca 2020.

Da bi preprečili širjenje epidemije COVID-19 in ohranili zdravje vernikov ter slovenskega prebivalstva, škofje ordinariji skladno z Zakonikom cerkvenega prava (kan. 455, § 1–2 ZCP), Direktorijem za pastoralno službo škofov Apostolorum successores (čl. 31 in 64) ter v okviru avtonomije ustavno zagotovljene svobode veroizpovedi in ob upoštevanju državnih predpisov ter predhodni seznanitvi pristojnih državnih ustanov določajo naslednje:

  1. Sveta maša

  1. Župniki in drugi duhovniki obhajajo svete maše z verniki pod naslednjimi pogoji:
    1. Udeležba je dovoljena samo zdravim osebam, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature. Starejšim, kroničnim bolnikom in drugim zdravstveno ogroženim osebam priporočamo, da še naprej svete maše spremljajo po televiziji, radiu ali spletu, saj je to zaradi njihovega zdravstvenega stanja najvarneje.
    2. V cerkvi mora vsak vernik nositi svojo zaščitno masko oz. temu primerno zaščito (šal, ruta ipd.).
    3. Pri vhodu v cerkev si mora vernik razkužiti roke z ustreznim razkužilnim sredstvom, ki ga zagotovi župnik oz. župnijski sodelavci. Če župnija ne more zagotoviti razkužilnega sredstva, se župnik obrne na lokalno civilno zaščito oz. škofijskega ekonoma. Če razkužila ni mogoče zagotoviti, svetih maš z udeležbo vernikov ni mogoče obhajati.
    4. Verniki morajo v cerkvi in v klopeh ohranjati medsebojno varnostno razdaljo vsaj 1,5 metra, kar pomeni, da mora biti vsaj vsaka druga vrsta prazna. Te omejitve ne veljajo za družine oz. osebe, ki živijo v istem gospodinjstvu. 
    5. V cerkvi ali drugem zaprtem prostoru je lahko naenkrat največ toliko oseb, kolikor jih prostor lahko sprejme ob upoštevanju varnostne razdalje 1,5 metra.
    6. Sodelovanje diakonov, ministrantov, bralcev beril oz. drugih bogoslužnih sodelavcev je mogoče samo ob upoštevanju varnostne razdalje 1,5 metra. Izjema so le nujna opravila med sveto mašo (podaja bogoslužnih predmetov ipd.).
    7. V zakristiji, kjer se duhovnik in sodelavci pripravljajo na sveto mašo, se mora upoštevati razdalja 1,5 metra. Če je zakristija majhna in te razdalje ni možno spoštovati, se bogoslužni sodelavci pripravijo v cerkvi.
    8. Maske nosijo vsi sodelavci pri bogoslužju, razen duhovnika.
    9. Blagoslovljena voda ob vstopu v cerkev mora biti umaknjena (glej 24. točko tega navodila), zato duhovnikom priporočamo, da pokrižanje z blagoslovljeno vodo nadomestijo z obredom nedeljskega blagoslova vode in kropljenjem vernikov od oltarja (prim. Rimski misal, str. 923).
    10. Dovoljeno je ljudsko petje. Na koru so lahko organist in solist ali družina, ki živi v istem gospodinjstvu in poje cerkvene pesmi, ob upoštevanju ustrezne razdalje 1,5 metra. Sodelovanje pevskega zbora med sveto mašo ni dovoljeno zaradi bližine med pevci in možnosti okužbe.
    11. Pozdrav miru oz. rokovanje se opusti.
    12. Vernikom je dovoljeno deliti sveto obhajilo samo na roko brez izjeme. Preden se obhajajo, si verniki s prosto roko odmaknejo masko, takoj po zaužitju svete hostije pa si masko zopet namestijo čez obraz. Med verniki v vrsti mora biti vsaj 1,5 metra razdalje. Duhovnik oz. delivec obhajila mora imeti pri obhajanju masko. Pred obhajilom in po njem si mora razkužiti roke.
    13. Ko verniki prihajajo v cerkev in odhajajo iz nje, naj upoštevajo medsebojno razdaljo 1,5 metra. Ob koncu svete maše naj se k vratom pomikajo najprej verniki, ki so bližje izhodu, ter se čim prej oddaljijo od vrat, da ostalim omogočijo nemoten prehod.
  1. Pobiranje darov vernikov je med darovanjem. Kdor pobira darove vernikov, mora nositi masko.
  1. Po vsaki sveti maši je treba cerkev temeljito prezračiti (vsaj 30 minut). 
  1. Če je cerkev premajhna, da bi se v njej verniki lahko udeležili svete maše ob upoštevanju varnostnih ukrepov medosebne razdalje, naj duhovniki uvedejo dodatne nedeljske svete maše (npr. sobotna večerna sveta maša, ki velja za nedeljsko, dodatna nedeljska sveta maša itd.). 
  1. Sveta maša na prostem je dovoljena ob upoštevanju državnih in občinskih zakonov ter pod prej navedenimi pogoji. Trenutno državni predpisi določajo, da so javni dogodki z več kot 5 osebami prepovedani. Če bo prišlo do spremembe tega števila s strani civilne oblasti, lahko duhovniki darujejo svete maše na prostem z upoštevanjem omejitve števila navzočih vernikov. Zadrževanje v zaprtih prostorih ali na prostem pred sveto mašo ali po njej je podvrženo civilnim predpisom in ni dovoljeno.

6.  Škofje ordinariji s tem odlokom do preklica dovoljujejo, da verniki dolžnost nedeljske svete maše izpolnijo tako, da se udeležijo svete maše enkrat v tednu na kateri koli dan. Bolniki in ostareli, ki ne morejo v cerkev, ter drugi zdravstveno ogroženi naj sveto mašo spremljajo po medijih, prejmejo duhovno obhajilo ter darujejo Bogu svoje molitve in trpljenje (prim. kan. 1248, § 2 ZCP).

 

  1. Zakrament svete spovedi

7.     Spovedovanje v spovednicah in spovednih kabinetih ni dovoljeno. Zakrament svete spovedi je dovoljeno obhajati na prostem, v cerkvah, kapelah in veroučnih prostorih, ki jih je treba redno prezračevati. V vsakem primeru je treba zagotoviti spovedno tajnost. Pri spovedi spovedanec in spovednik nosita zaščitno masko in ohranjata razdaljo 1,5 metra.

  1. Spovedovanje po telefonu in po spletu je izrecno prepovedano, saj ni zagotovljena tajnost. Duhovniki in verniki so to normo dolžni spoštovati. Redna oblika spovedovanja je osebna spoved.

 

  1. Podeljevanje zakramentov krsta, prvega obhajila, birme, poroke in bolniškega maziljenja

9.     Posamično podeljevanje zakramenta svetega krsta je dovoljeno ob navzočnosti najožjih sorodnikov oz. največ 15 oseb, ki med seboj ohranjajo ustrezno in obredu primerno razdaljo ter nosijo zaščitne maske. V primeru zaporednih krstov je treba prostore predhodno prezračiti.

  1. Po presoji duhovnika in po posvetu s starši ustrezno pripravljenih otrok je mogoče podeliti zakrament prvega svetega obhajila v skupinah z največ 5 prvoobhajanci ob nedeljah oz. delavnikih. Za druge otroke, ki še niso pripravljeni, se podeljevanje zakramenta prvega svetega obhajila preloži na jesenski čas.

11.  Podeljevanje zakramenta birme je zaradi osebnega stika med birmancem in birmovalcem preloženo na jesenski čas oz. čas po začetku novega veroučnega leta. Nove termine birm bodo posamezne škofije uskladile z župniki.

12.  Podeljevanje zakramenta svetega zakona je dovoljeno ob navzočnosti najožjih sorodnikov oz. največ 15 oseb, ki med seboj ohranjajo ustrezno razdaljo ter nosijo zaščitne maske.

13.  Podeljevanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena. Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele ter druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb in od njih pridobiti ustrezno zaščitno opremo.

 

  1. Pogrebi

  1. Cerkveni pogrebi so dovoljeni ob upoštevanju navodil državnih ustanov. Pogrebni obred se opravi v navzočnosti najožjih sorodnikov. Pogrebna sveta maša je lahko darovana ob upoštevanju določil v poglavju I) Svete maše tega navodila.

15.  Med pogrebom je treba upoštevati medsebojno razdaljo 1,5 metra.

 

  1. Kateheza, pastoralna in župnijska srečanja, oratoriji in šmarnice, župnijske slovesnosti

16.  Do preklica po župnijah ni verouka in drugih oblik izobraževanja ter župnijskih srečanj (sestanki ŽPS in ŽGS, izobraževanja, duhovni seminarji, kulturna srečanja, razstave, koncerti, proslave itd.). Izobraževanje in srečanja lahko potekajo na daljavo po spletu. Kateheti naj v dogovoru z župniki prosijo starše, da manjkajočo snov predelajo skupaj s svojimi otroki. Vsebina je dostopna na uradni spletni strani Slovenskega katehetskega urada oz. župnij.

  1. Poletni oratoriji in počitniško druženje oz. delavnice lahko potekajo ob upoštevanju navodil in predpisov državnih ustanov. 
  1. Branje šmarnic za odrasle lahko poteka po cerkvah v okviru rednih svetih maš oziroma po kapelah in hišah ob upoštevanju državnih navodil. Šmarnice za otroke v cerkvah letos odpadejo. Otroci in odrasli so povabljeni, da prisluhnejo spletnim prenosom šmarnične pobožnosti (Radio Ognjišče, TV Exodus in drugi spletni prenosi). Gradivo za otroke in odrasle je objavljeno tudi na spletni strani Slovenskega katehetskega urada.
  1. Župnijske slovesnosti lahko potekajo zgolj ob upoštevanju določil v poglavju I) Svete maše tega navodila in upoštevanju medosebne varnostne razdalje 1,5 metra.

 

  1. Katoliške izobraževalne in vzgojne ustanove

20.  Katoliški vrtci, šole in druge izobraževalne ustanove morajo slediti navodilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Ministrstva za zdravje RS ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS.

 

  1. Katoliške karitativne ustanove

  1. Katoliške karitativne ustanove nadaljujejo svoje delo in poslanstvo pomoči v enakem obsegu ob upoštevanju državnih navodil ter že sprejetih varnostnih ukrepih.

 

  1. Bogoslužni in drugi cerkveni prostori

22.  V cerkvah in kapelah je možna osebna ali skupna molitev zdravih vernikov pod pogojem, da so v prostoru osebe med seboj oddaljene vsaj 1,5 metra in se upoštevajo ostali preventivni ukrepi (maske, uporaba razkuževalnih sredstev in zračenje prostora).

23.  Cerkev, ki je odprta za vernike, je treba zračiti in redno razkuževati z razkužilnimi sredstvi (kljuke vrat, klopi, tla). Vernikom mora biti v cerkvi pri vhodu na voljo razkužilno sredstvo za roke. Vsak, ki vstopi v cerkev, mora poskrbeti za osebno varnost pred okužbo, tako kot velja za vstopanje v javne prostore: razkužiti si mora roke in si nadeti zaščitno masko. Prav tako ohranja medsebojno razdaljo vsaj 1,5 metra. Če teh pogojev ni mogoče zagotoviti, cerkev oz. kapela ne sme biti odprta za javnost.

24.  Pri vhodu v cerkev v kropilnikih ne sme biti blagoslovljene vode. Verniki naj se pri vstopu v cerkev spoštljivo pokrižajo in pokleknejo, kar nadomesti pokrižanje z blagoslovljeno vodo.

25.  V cerkvah je lahko postavljena zaprta posodo z blagoslovljeno vodo za osebno rabo vernikov pod pogojem, da se posoda z zunanje strani redno razkužuje.

26.  Škofijske in župnijske pisarne, cerkveni arhivi ter drugi cerkveni uradi so odprti za obiskovalce le po predhodnem dogovoru za nujne zadeve, ki jih ni mogoče urediti po telefonu ali spletu. V tem primeru je lahko v pisarni samo en obiskovalec, ki mora nositi zaščitno masko ter si mora ob vstopu razkužiti roke. Duhovnik oz. uslužbenec, ki dela v pisarni, odprti za javnost, mora prav tako nositi ustrezno zaščito in prostore pogosto zračiti. O odprtju in urniku posameznega urada odloča vsak ordinarij oz. odgovorna oseba posebej.

27.  V samostanih naj redovnice in redovniki omejijo izhode ter stike z zunanjimi obiskovalci. V samostanskih kapelah morajo biti kropilniki z blagoslovljeno vodo izpraznjeni. Glede obhajanja svetih maš naj se dogovorijo s krajevnim škofom. Pri svetih mašah v samostanih naj ne bo zunanjih obiskovalcev.

 

  1. Splošna priporočila

28.  Vsem starejšim vernikom (še zlasti starejšim kroničnim bolnikom) priporočamo, naj bodo še naprej preventivno izolirani ter naj posvetijo čas molitvi za zdravje bolnikov, zdravstvenega osebja in čimprejšnji konec epidemije.

29.  Vsi verniki naj upoštevajo splošno higieno kihanja in kašljanja v robec oz. zgornji del rokava, medosebno razdaljo vsaj 1,5 metra, redno umivanje rok ter nošenje ustreznih zaščitnih sredstev. Obraza (oči, nosu in ust) naj se ne dotikajo z nečistimi/neumitimi rokami. Izogibajo naj se tesnih stikov z ljudmi, ki kažejo znake nalezljive bolezni.

30.  Škofje vabijo vse vernike, duhovnike, redovnice, redovnike ter katoliška laiška gibanja, da v zahtevnem času epidemije nadaljujejo molitev za zdravje in blagoslov našega naroda. V mesecu maju naj okrepijo pobožnosti v čast devici Mariji. Prav tako naj se slovenska katoliška občestva pridružijo molitvi papeža Frančiška in vsak dan zmolijo rožni venec za prenehanje epidemije.

 

Sprejeti ukrepi veljajo do preklica. Če bo prišlo do poslabšanja stanja in zaostrovanja državnih navodil, bomo škofje sprejeli dodatne omejitve na področju verskega oz. bogoslužnega življenja naših skupnosti.

Duhovnike in druge pastoralne delavce lepo prosimo, da navodila objavijo na župnijskih spletnih straneh in družabnih omrežjih ter v krajši obliki na oglasnih deskah. Dodatne informacije, navodila in novice so objavljene na spletni strani SŠK na povezavi: https://katoliska-cerkev.si/covid19-meni-ssk

 

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK

Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK

Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof

Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof

Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje

ZA VEROUČENCE

ZA VEROUČENCE

Posted on by

Mislim, da ste že vsi veroučenci prejeli nekaj napotkov za svoje na-predovanje v poznanju naše katoliške vere. Slovenski katehetski urad je pripravil nekaj katehez, ki jih lahko najdete na tejle povezavi:

https://bit.ly/3brS9oC

 

VELIKONOČNO VOŠČILO ŽUPNIKA

VELIKONOČNO VOŠČILO ŽUPNIKA

Posted on by

Kakor sem voščil svojim sorodnikom in prijateljem, voščim vsem župljanom, še posebej bolnim in vsem, ki trpijo na tak ali drugačen način z besedami:

Koronavirus-covid-19 je res nekaj hudega in nas spravlja v karantene – osame, če se nočemo z njim okužiti ali ga razsejati.

Še hujši pa je greh, ki nas ločuje od Boga in ljudi.

Kristus pa ga je premagal s svojim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem. Zato kljub vsem zunanjim tegobam lahko v naši notranjosti sije veselje nad njegovo zmago, ki smo je deležni, če smo z Njim povezani v veri, upanju in ljubezni. Zato z veseljem oznanjamo:

Kristus je res vstal!

”Vstanimo tudi mi iz greha in strasti z Božjo močjo. Aleluja!”

Navodila slovenskih škofov za velikonočne praznike 2020 v času epidemije COVID-19

Navodila slovenskih škofov za velikonočne praznike 2020 v času epidemije COVID-19

Posted on by

Tukaj lahko prenesete navodila v PDF obliki: Navodila slovenskih škofov za velikonočne praznike 2020 v času epidemijeCOVID-19

Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov je 19. marca 2020 vsem škofom posredovala navodila in predloge za obhajanje bogoslužja v času epidemije COVID-19. Na osnovi omenjenega dokumenta so slovenski škofje ordinariji na 23. redni seji Stalnega sveta SŠK, ki je 24. marca 2020 potekala po videokonferenci, sprejeli naslednja navodila za obhajanje velikonočnih praznikov v Sloveniji v času epidemije:

Radijski misijon na Radiu Ognjišče

1. Škofje vabijo vernike, da v okviru priprave na velikonočne praznike spremljajo radijski misijon Radia Ognjišče, ki bo potekal od 29. marca do 4. aprila 2020.

Cvetna nedelja, 5. april 2020

1. Škofje bodo obhajali bogoslužje cvetne nedelje v svojih stolnicah brez navzočnosti ljudstva.

2. Župnik obhaja v zaprti župnijski cerkvi sveto mašo, če je mogoče ob 10.00 (ko je prenos svete maše iz mariborske stolnice), brez navzočnosti ljudstva in brez somaševanja. Pri bogoslužju prebere pasijon po Mateju. Župnik naj vernike povabi k spremljanju svete maše po TV SLO 2 ob 10.00 oziroma k spremljanju spletnega prenosa iz župnijske cerkve.

3. Škofje določajo, da župnik opravi blagoslov zelenja v zaprti cerkvi brez navzočnosti vernikov. Verniki naj doma pripravijo zelenje (npr. zelenje z vrtov, butare) in ga blagoslovijo z blagoslovljeno vodo. Duhovniki blagoslovljenega zelenja ne smejo deliti vernikom ali jim ga na določenem mestu pustiti na razpolago, saj bi pri tem lahko prišlo do okužb oziroma širjenja epidemije. 

4. Škofje vabijo vse vernike k ogledu tedenskega nagovora nadškofa Zoreta (TV SLO 1, predvidoma ob 11.30).

5. Duhovniki naj po spletu, e-pošti in socialnih omrežjih župljane povabijo k darovanju za mašne namene in vzdrževanje župnije z nakazili na bančni račun župnije. Dekani naj spodbudijo duhovnike, ki imajo zadostno število intencij, da jih posredujejo na škofijo oziroma tistim duhovnikom, ki jih nimajo. Če dekanija ne more poskrbeti za intencije, naj se duhovnik obrne na škofijskega ekonoma.

Veliki četrtek, 9. april 2020

1. Krizmena maša na veliki četrtek bo prestavljena na čas, ko se bodo razmere uredile. Vsaka škofija bo določila datum krizmene maše; takrat bodo duhovniki prejeli sveta olja.

2. Vsem župnikom (duhovnikom) se za ta dan izjemoma dovoljuje, da obhajajo večerno sveto mašo ob 18h v zaprti cerkvi brez udeležbe vernikov. Umivanje nog, že dano na izbiro, se opusti. Ob koncu svete maše se opusti procesijo z Najsvetejšim zakramentom. Najsvetejše se shrani v tabernakelj. Duhovniki, ki ne morejo obhajati svete maše, zmolijo večernice (prim. Liturgia Horarum). Župnik naj vernikom sporoči, kdaj bo obhajal večerno mašo, in jih povabi, da se mu pridružijo v duhu in zmolijo rožni venec za duhovne poklice oziroma preberejo pasijon po Janezu.

3. Škofje prosijo Radio Ognjišče in TV Exodus, da v svojem programu, v času svetega tridnevja, vernikom omogočita spremljanje neposrednega prenosa svete maše iz ene izmed cerkva, kjer imajo že postavljeno tehnično opremo. Vabijo jih, naj video oziroma avdio signal delijo z drugimi lokalnimi radii in televizijami oziroma naj se lokalne televizijske in radijske postaje obrnejo na lokalne župnike stolnic posameznih škofij za izvedbo prenosa bogoslužja. 

4. Po večerni sveti maši zvonovi utihnejo .

Veliki petek, 10. april 2020

1. Škofje oziroma stolni župniki bodo v zaprtih stolnicah ob 18.00 brez navzočnosti vernikov opravili bogoslužje velikega petka.

2. Župnik (duhovnik) opravi bogoslužje velikega petka ob 18.00 sam in brez navzočnosti vernikov, v zaprti cerkvi, v najbolj osnovni in preprosti obliki (brez petja in prinašanja križa v procesiji). Pri obredu duhovniki izrečejo posebno prošnjo za bolnike, pokojne in tiste, ki se nahajajo v stanju preizkušnje (prim. Missale Romanum, str. 314, št. 13):

1. Nebeški Oče, tvoj Sin je z odrešilno smrtjo na križu prenovil človeštvo. Naj skrivnost preizkušnje utrjuje bolnike v veri, upanju in ljubezni.
2. Nebeški Oče, ti si naše zavetje v stiski. Naj pokojni pri tebi najdejo počitek, žalujoči pa tolažbo in upanje.
3. Nebeški Oče, tvoj Sin nas je s svojo smrtjo in vstajenjem odrešil. Stisko, ki jo trpimo, združi z daritvijo svojega Sina, da bomo rešeni preizkušnje.

3. Župnik naj vernike obvesti, da bo obred velikega petka obhajal ob 18.00, in jih povabi, da se mu v duhu pridružijo in zmolijo žalostni del rožnega venca oziroma molijo križev pot ob 15.00 (na Radiu Ognjišče). Prav tako jih povabi, da spremljajo križev pot papeža Frančiška (TV SLO 1 zvečer). Če obstaja možnost, naj duhovnik poskrbi za spletni prenos (npr. Facebook, Youtube itd.) obreda iz svoje cerkve. Ta dan naj prevladujeta sveta tihota in premišljevanje Gospodovega trpljenja.

4. Na veliki petek se ne zvoni z zvonovi (do velikonočne vigilije).

5. Nabirka za Sveto deželo je prestavljena z velikega petka na praznik povišanja svetega Križa (14. september 2020). 

Velika sobota, 11. april 2020

1. Blagoslov in delitev ognja letos odpade.

2. Škofje ordinariji določajo, da je zaradi epidemije veljaven blagoslov jedil po televiziji oz. radiu. 

3. Škofje vabijo vse vernike, da pripravijo velikonočna jedila in se udeležijo televizijskega prenosa blagoslova velikonočnih jedil iz mariborske stolnice, ki bo na TV SLO 1 predvidoma ob 15.00 in 17.00. 

4. Župniki (duhovniki) ob 15.00 opravijo blagoslov jedil iz zaprtih župnijskih cerkva brez navzočnosti vernikov za vso župnijo in za vse podružnice.

5. Verniki lahko doma sami spoštljivo blagoslovijo jedila.

Blagoslov velikonočnih jedil

1. Znamenje križa

 

2. Desetka rožnega venca

 

3. Božja beseda

 

Berilo iz pete Mojzesove knjige (Mz 8, 2-3). 

Mojzes je govoril izvoljenemu ljudstvu: Spominjaj se vsega pota, po katerem te je Gospod, tvoj Bog, teh štirideset let vodil po puščavi, da bi te ponižal in preskusil, da bi spoznal, kaj je v tvojem srcu, ali boš spolnjeval njegove zapovedi ali ne. Poniževal te je in te stradal, potem pa hranil z mano, ki je nisi poznal in je niso poznali tvoji očetje, da bi ti pokazal, da človek ne živi samo od kruha; kajti človek živi od vsega, kar nastaja po Gospodovih ustih. 

 

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 6,47-51). 

Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, ima večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Vasi očetje so v puščavi jedli mano in so umrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da kdor od njega je, ne umrje. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta. 

 

4. Blagoslovna molitev velikonočnih jedil (po možnosti z blagoslovljeno vodo)

 

Molimo. Bog, naš Oče, od tebe so vse dobrine, od tebe je vse, kar smo in kar imamo. Blagoslovi te jedi in nas nauči, da bomo v tvojih darovih gledali tvojo neskončno ljubezen. Vsi, ki jih bomo uživali, naj se veselimo telesnega in dušnega zdravja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen. 

6. Škofje bodo velikonočno vigilijo obhajali v zaprtih stolnicah ob 20.00, brez udeležbe ljudstva.

7. Duhovniki velikonočno vigilijo opravijo ob 20.00 sami zgolj v zaprtih župnijskih cerkvah. Na začetku se opusti začetek vigilije ali lucernarij, prižiganje ognja. Takoj se prižge svečo. Procesijo se opusti, nato pa mašnik izreče velikonočno oznanilo (Exsúltet). Sledi besedno bogoslužje. Pri krstnem bogoslužju se samo obnovijo krstne obljube (prim. Missale Romanum, str. 371, št. 55). Sledi evharistično bogoslužje. Duhovnik, ki se na noben način ne more udeležiti obhajanja velikonočnega bdenja v cerkvi, zmoli opravilo bogoslužnega branja za velikonočno nedeljo (prim. Liturgia Horarum).

8. Župnik naj vernike seznani, da bo ob 20.00 obhajal velikonočno vigilijo, in jih povabi, naj se mu v duhu pridružijo. Če obstaja možnost, naj duhovnik poskrbi za spletni prenos obreda velikonočne vigilije iz svoje cerkve. Verniki so povabljeni, da spremljajo obred s prižganimi svečami v svojih domovih.

9. Škofje ordinariji bodo določili, kako se obhaja velikonočna vigilija v ženskih skupnostih posvečenega in apostolskega življenja.

10. Vstajenjske procesije letos odpadejo. 

11. Župniki (duhovniki) naj vernike po elektronskih oznanilih in župnijskih spletnih straneh povabijo k ogledu velikonočne poslanice slovenskih škofov, ki bo na TV SLO 1 na veliko soboto zvečer (poslanico bo predstavil škof msgr. dr. Jurij Bizjak).

12. Zvonovi po velikonočni vigiliji lahko spet zvonijo.

Velika noč, 12. april 2020

1. Škofje vabijo vse vernike (družine) v Sloveniji, da se ob 8.00 zberejo na velikonočnem zajtrku in zmolijo naslednjo molitev:

Blagoslov velikonočnega zajtrka

 

Znamenje križa.

 

Oče naš.

 

Molimo. Nebeški Oče, blagoslovi ta velikonočni zajtrk. Naj nas velikonočni prazniki tako prenovijo, da bomo vedno bolj hrepeneli po duhovni hrani ter jo našli v tvoji besedi in sveti evharistični skrivnosti. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Župniki ob 8.00 zvonijo z vsemi zvonovi kot vabilo k zajtrku in v znamenje velikonočnega praznika.

2. Škofje bodo ob 10.00 v svojih zaprtih stolnicah darovali velikonočno sveto mašo brez navzočnosti vernikov.

3. Župniki (duhovniki) darujejo velikonočno mašo sami v svojih zaprtih župnijskih cerkvah brez udeležbe vernikov in brez somaševanja. Župnik naj obvesti župljane, kdaj bo obhajal sveto mašo, in jih povabi, naj se mu v duhu pridružijo. Če obstaja možnost, duhovnik poskrbi za spletni prenos vstajenjske svete maše iz svoje cerkve. 

4. Škofje vabijo vse vernike, da spremljajo prenos velikonočne svete maše iz mariborske stolnice (TV SLO 2 ob 10.00).

5. Škofje vabijo vse vernike k ogledu tedenskega nagovora nadškofa Zoreta (TV SLO 1, predvidoma ob 11.35).

6. Škofje vabijo vse duhovnike, redovnike in redovnice ter vernike, da spremljajo prenos papeževega blagoslova Urbi et Orbi, ki bo predvidoma ob 12.00 na TV SLO 1.

7. Župniki (duhovniki) naj po spletu, e-pošti in socialnih omrežjih povabijo župljane k darovanju za mašne intencije in za vzdrževanje župnije z nakazilom na bančni račun župnije. 

Velikonočni ponedeljek, 13. aprila 2020

1. Škofje oziroma stolni župniki bodo v svojih zaprtih stolnicah darovali sveto mašo brez navzočnosti vernikov.

2. Duhovnik obhaja sveto mašo sam in brez navzočnosti vernikov v zaprti cerkvi. Če je to mogoče, izvede spletni prenos svete maše.

3. Na velikonočni ponedeljek naj se odpovedo obiski (t. i. Emavs), da se prepreči nevarnost širjenja epidemije. 

Bela nedelja oziroma nedelja Božjega usmiljenja, 19. april 2020

1. Škofje oziroma stolni župniki bodo v svojih zaprtih stolnicah opravili sveto mašo brez navzočnosti vernikov.

2. Duhovnik opravi sveto mašo sam in brez navzočnosti vernikov v zaprti cerkvi. Če je to mogoče, izvede spletni prenos svete maše.

3. Škofje vabijo vse vernike, da spremljajo prenos svete maše iz mariborske stolnice (TV SLO 2 ob 10.00).

4. Škofje vabijo vse vernike k ogledu tedenskega nagovora nadškofa Zoreta (TV SLO 1, predvidoma ob 11.30).

5. Duhovniki naj po spletu, e-pošti in socialnih omrežjih povabijo župljane k darovanju za vzdrževanje župnije z nakazilom na bančni račun župnije. 

Spovedovanje v postnem in velikonočnem času

1. Škofje vabijo vse vernike, da v letošnjem postnem in velikonočnem času, ko je zaradi izrednih razmer onemogočen prejem zakramenta svete spovedi, v srcu obudijo iskreno kesanje ter zmolijo kesanje (Moj Bog, žal mi je …). »Kesanje morajo navdihovati nagibi, ki izhajajo iz vere« (KKC 1492). Papež Frančišek je med jutranjo sveto mašo 20. marca 2020 v kapeli doma sv. Marte v Vatikanu med pridigo spregovoril o odpuščanju grehov, ko vernik ne more prejeti zakramenta svete spovedi: Vem, da greste mnogi izmed vas ob veliki noči k spovedi, da bi se ponovno srečali z Bogom. Vendar pa mi bodo mnogi rekli: »Oče, kje lahko najdem duhovnika, spovednika, ker ne smem iti od doma? In jaz se želim spraviti z Gospodom, želim, da me On objame, da me moj Očka objame … Kaj naj storim, če ne najdem duhovnikov?« Stori to, kar pravi Katekizem. Zelo jasno je: če ne najdeš duhovnika, da bi se spovedal, se pogovori z Bogom, on je tvoj Oče, povej mu resnico: »Gospod, zakuhal sem to, to in to … Oprosti mi.« In prosi ga odpuščanja z vsem srcem, z molitvijo kesanja in mu obljubi: »Kasneje se bom spovedal, vendar zdaj mi odpusti.« In takoj se boš vrnil v Božjo milost. Če v bližini ni duhovnika, lahko sam pristopiš k Božjemu odpuščanju, kakor nas uči Katekizem. Pomislite: to je pravi trenutek, to je primeren trenutek. Dobro opravljena molitev kesanja – tako bo naša duša postala bela kot sneg.[1] Kadar kesanje prihaja iz ljubezni do Boga, ljubljenega nad vse, se imenuje »popolno kesanje« (kesanje iz ljubezni). Takšno kesanje odpušča male grehe. Če vsebuje trdni sklep čim prej pristopiti k zakramentalni spovedi, doseže tudi odpuščanje smrtnih grehov (KKC 1452).

2. Škofje določajo, da duhovniki zaradi nevarnosti širjenja okužb vernikom ne smejo podeljevati zakramenta sprave. 

3. Spoved po telefonu oziroma spletu ni veljavna.

4. V primeru, ko zdravstvene ustanove (bolnišnice), dom upokojencev oziroma civilna zaščita zagotovijo zaščitno opremo duhovniku, lahko ta vernikom (bolnikom) v smrtni nevarnosti podeli zakrament bolniškega maziljenja, ki odpusti vse grehe.

5. Škofje določajo, da glede na trenutne razmere še ne veljajo pogoji za podelitev dovoljenja duhovnikom za skupno odvezo. Če bi v posameznem kraju prišlo do izrazitega povečanja števila okuženih, se lahko lokalni župnik obrne na krajevnega škofa in ga prosi za dovoljenje za podelitev skupne odveze. 

Dar posebnih odpustkov okuženim s COVID-19, družinskim članom, zdravstvenim delavcem in vsem, ki skrbijo za bolnike

1. Apostolska penitenciarija je 19. marca 2020 izdala dekret, s katerim podeljujejo vernikom poseben odpustek. Da bi mogli vsi, ki trpijo zaradi Covid-19, prav v skrivnosti tega trpljenja ponovno odkriti »odrešujoče Kristusovo trpljenje« (prav tam, št. 30), Apostolska penitenciarija ex auctoritate Summi Pontificis v zaupanju v besedo Kristusa Gospoda in z duhom vere, upoštevajoč trenutno epidemijo, ki se širi, ter da bi zaživeli v luči osebnega spreobrnjenja, podeljuje dar odpustkov pod sledečimi pogoji. Popolni odpustek se podeli vernikom s koronavirusom, ki se po odredbi zdravstvenih oblasti nahajajo v karanteni v bolnišnicah ali na svojih domovih, če so v stanju nenavezanosti na kakršen koli greh in so po komunikacijskih sredstvih duhovno navzoči pri obhajanju svete maše, molitvi rožnega venca, križevem potu ali pri drugih oblikah pobožnosti ali če vsaj zmolijo vero, očenaš in se v molitvi pobožno obrnejo k blaženi Devici Mariji ter to preizkušnjo v duhu vere v Boga in ljubezni darujejo bratom in sestram z željo, da bi izpolnili običajne pogoje (zakramentalno spoved, sveto obhajilo in molitev po namenu svetega očeta), čim bo to mogoče. Zdravstveni delavci, družinski člani in tisti, ki se po zgledu usmiljenega Samarijana izpostavljajo tveganju okužbe ter pomagajo obolelim za koronavirusom v skladu z besedami božjega Odrešenika: »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje« (Jn 15,13), bodo na enak način deležni daru popolnega odpustka pod istimi pogoji. Poleg tega Apostolska penitenciarija ob enakih pogojih ob trenutni svetovni epidemiji voljno podeljuje popolni odpustek tudi tistim vernikom, ki obiščejo ali počastijo Najsvetejši zakrament ali vsaj pol ure berejo Sveto pismo ali zmolijo rožni venec, križev pot ali rožni venec Božjega usmiljenja, da bi po posredovanju vsemogočnega Boga prenehala epidemija, v olajšanje vseh okuženih in za večno zveličanje vseh, ki jih je Gospod že poklical k sebi. Cerkev moli za tiste, ki ne morejo prejeti zakramenta bolniškega maziljenja in svete popotnice, in izroča Božjemu usmiljenju vse in vsakogar v moči občestva svetnikov ter podeljuje verniku popolni odpustek v trenutku smrti pod pogojem, da je pravilno pripravljen in da je običajno za časa življenja molil kakšno molitev (v tem primeru nadomesti Cerkev tri običajne zahtevane pogoje). Za prejem tega odpustka je priporočljivo, da ima vernik pri sebi razpelo ali križ (prim. Enchiridion indulgentiarum, štev. 12).

Zvonjenje

1. Škofje določajo, da duhovniki zvonijo ob običajnih urah tako med tednom kot ob nedeljah in praznikih. Vernikom naj sporočijo, da se zvoni v priprošnjo Mariji za konec epidemije. Župniki vsak ponedeljek z zvonjenjem ob 20.00 vabijo vernike k molitvi, ki je povezana z molitvijo škofov na Radiu Ognjišče. Verniki ta dan prižgejo sveče na oknih v znamenje solidarnosti z vsemi žrtvami epidemije. Župniki naj vernike o tem predhodno obvestijo.

Verouk in svete birme 

1. V skladu z Izrednimi navodili slovenskih škofov za preprečevanje širjenja COVID-19 je verouk do preklica odpovedan. Kateheti naj tam, kjer je to mogoče, organizirajo verouk na daljavo (po spletu). 

2. Škofje so prestavili birme na čas, ko bodo odpravljeni ukrepi za omejevanje epidemije in ko bodo birmanci ustrezno pripravljeni. Krajevni škofje bodo duhovnikom pravočasno posredovali navodila o birmah.

Zaradi resnosti trenutka in izrednih razmer, ki so nastale ob epidemiji, naj duhovniki vedno mašujejo spoštljivo in dostojanstveno ob upoštevanju liturgičnih opravil. Mašujejo naj v zaprti cerkvi oziroma kapeli, da se prepreči zbiranje vernikov oziroma zmanjša možnost širjenja epidemije. Naj bo v letošnjih praznikih več prostora in časa namenjenega sveti tihoti, ki nas nagovarja bolj kot poplava nepremišljenih besed: »Brez tihote Bog izgine v hrupu. Če svet ne bo ponovno odkril tihote, je izgubljen. Potem se zemlja pogreza v nič« (kard. Robert Sarah, Moč tihote). 

Škofje vabijo vernike, da po svojih zmožnostih darujejo svete maše in podprejo svoje duhovnike s prostovoljnimi darovi, ki jih lahko nakažejo na bančni račun župnije ali osebno izročijo po prenehanju epidemije. Vse duhovnike in vernike vabijo, da redno spremljajo spletno stran www.katoliska-cerkev.si ter spletno stran svoje škofije in župnije. 

Škofje poudarjajo, da še vedno veljajo vse določbe, vsebovane v Izrednih navodilih slovenskih škofov za preprečevanje širjenja COVID-19, ki so jih škofje ordinariji sprejeli 12. marca 2020. Duhovniki, redovniki in redovnice ter verniki naj odločno uresničujejo državna navodila za preprečevanje epidemije ter ohranitev svojega zdravja in zdravja bližnjih.

 

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK

Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK

Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof

Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof

Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje