V današnjem evangeliju beremo, da želijo biti učenci sami z Jezusom. Otroci jih le motijo. Njim se zdi nepomembno, da bi se ukvarjali z otroki. Toda Jezus se temu upre. Otroke hoče imeti pri sebi, saj so zanj pomembni za poduk učencem.
Tako se glasi Jezusovo sporočilo: Pomembno je, da sprejmemo Božje kraljestvo kakor otrok. Otrok še ima občutek za darilo. Še se zna čuditi. Odprt je za skrivnost. Odpre svoje oči in svoje roke ter se pusti obdariti.
Božjega kraljestva si ni mogoče pridobiti preko dosežkov, vedno je dar. Učenci nimajo naloge, da bi poučili otroke, ampak da bi se sami učili od otrok. Od njih se lahko naučijo, kako naj bi sprejeli Božje kraljestvo. Božje kraljestvo pomeni: Bog vlada v nas. V odraslih pogosto vladajo drugi bogovi. Vlada pohlep ali častihlepje ali pa prizadevanje za vedno večji uspeh ter vrednost pri ljudeh.
Kadar je človek poln takšnih notranjih vladarjev, ne more priti v Božje kraljestvo. Bog namreč sploh ne more vladati v njem. Otrok je še odprt, ni še obseden s kakršnimikoli vladarji. K tej odprtosti pa spada tudi sposobnost čudenja, čut za to, kar je čudovito. In Božje kraljestvo je nekaj čudovitega. Je skrivnost, v kateri Bog sam prihaja k ljudem, kjer želi Bog sam živeti in vladati v ljudeh.
Otrok je še odprt za veselo oznanilo. Odrasli so prepričani, da že vse vedo. Dvomijo v Jezusove besede. Ne more jim več povedati ničesar novega. Njihov razum se spozna na vse, svet opredeljujejo s svojimi lastnimi mislimi. Nove misli, Božje misli, nimajo nobene možnosti, da bi se vrinile v vse to. Otrok pa postavlja veliko vprašanj. Hoče spoznati skrivnost ljudi in skrivnost Boga. Le tisti, ki je poln vprašanj, je kot otrok, in le kdor se še zna čuditi kakor otrok, le kdor še ima občutek za to, kar je čudovitega, je še odprt za Božje kraljestvo, le takšen človek bo prišel v Božje kraljestvo. Po: A. Gruün
»… KAJTI TAKŠNIH JE BOŽJE KRALJESTVO« Mr 10,2–16
