Preden se lahko uspešno borimo proti kakršnim koli krivicam, se moramo najprej zazreti vase in spremeniti svoje srce.
V marsikaterem evangeljskem sporočilu je moč razbrati prizadevanje za boj proti najrazličnejšim krivicam po svetu. Vendar pa Jezusov način boja ni takšen, kot si ga velikokrat zamišljamo. Kot prvo nas Jezus poziva, naj pogledamo v svoje srce, preden se bomo lotili popravljanja napak drugih.
Videti predvsem napake drugih in opozarjati na krivice, ki se dogajajo po svetu, ne da bi pri tem sami aktivneje sodelovali pri uspešnem reševanju, je precej preprosto. Mnogo težje se je zazreti v lastno življenje in videti, ali resnično izpolnjujemo tisto, o čemer pridigamo drugim.
Eden od razlogov, zakaj je tako pomembno, da najprej sami pri sebi spoznamo, o čem pridigamo, je, da naše sporočilo ne bi naletelo na gluha ušesa. Sveti Pavel VI. je o tem dejal: »Sodobni človek posluša priče bolj kot učitelje, in če posluša učitelje, je to zato, ker so priče.«
Biti moramo torej priče svojega pričevanja, preden bomo lahko drugim svetovali, kako naj kaj počnejo.
In dobrodelnost do drugih mora biti v ospredju vsakega boja za pravico. To bi moralo oblikovati naša stališča in tudi naša dejanja.
Kot pravi misel, se ne moremo le od daleč “boriti z ognjem”, ker bomo tako zanetili samo vedno več plamenov. Namesto tega se moramo boriti proti krivicam tako, da najprej pogledamo v svoje srce, popravimo, kar tam najdemo, nato pa v duhu dobrodelnosti po svetu prinašajmo mir. Po: E. Mozetič
SVET PRIČNI SPREMINJATI PRI SEBI Lk 6,39–45
